Na konferenci Chance4Change o preprečevanju stresa na delovnem mestu
V Mariboru danes poteka 2. mednarodna konferenca v okviru projekta Chance4Change, na kateri okoli 100 udeležencev skupaj s 23 znanstveniki iz Avstrije, Slovenije in Finske razpravlja o umeščanju srečnosti v regionalno in čezmejno politiko, preprečevanju stresa na delovnem mestu ter o etiki, brez katere izhod iz sedanje krize ne bo možen.
Kot je povedal direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik, je dogodek namenjen vsem tistim, ki se zavedajo, da je zagotavljanje dobrega počutja investicija tako za posameznika kot za podjetje in skupnost, zlasti pa strokovnim in vodstvenim delavcem.
“Javnost želimo seznaniti z novimi spoznanji, rezultati raziskav in drugimi trendi, ki nakazujejo smernice na področju zagotavljanja dobrega počutja in njegovega vključevanj v razvojne politike in tudi prakse slovenskih in avstrijskih podjetij,” je o slovensko-avstrijskem čezmejnem projektu povedal Pučnik.
Letošnja konferenca je v ospredje postavila finsko prakso umeščanja umetnosti v strategijo zagotavljanja dobrega počutja. O njej, predvsem pa o glasbi kot orodju zagotavljanja dobrega počutja, je spregovorila Pirkko Korhonen iz Jyvaskyla, ki se je iz violinistke prelevila v uspešno razvojno menedžerko inoviranja.
Na okrogli mizi so se ji pridružili psihoterapevt Marko Korenjak, zdravnica Tatjana Krajnc Nikolić, frančiškan in duhovnik Tomaž Hočevar ter rektor mariborske univerze Danijel Rebolj. Sogovorniki so razpravljali o tem, kako zagotoviti uspešne razvojne politike, ki v ospredje ne postavljajo več zgolj profita in kako zagotoviti subjektivno blaginjo sodelavcev in znotraj tega preprečevati ali vsaj zmanjšati posledice stresa.
V okviru projekta je izšla tudi znanstvena monografija Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja – znanstvena monografija. Kot je povedala soavtorica knjige ter predavateljica na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti Simona Šarotar Žižek, je monografija zbirka najnovejših spoznanj s področja upravljanja človeških virov in organizacijskega vedenja ter regionalnega razvoja.
“Prinaša spoznanja o načinih za lažje obvladovanje stresa na individualni in na organizacijski ravni, predstavlja različne opredelitve stresa in njegov pomen ter izvor stresa, tako v delovnem okolju kot tudi izven njega. Raziskuje in predstavlja psihično dobro počutje ter predlaga celoviti koncept dobrega počutja, ki temelji na ustvarjalnosti, inovativnosti, osebni in družbeni odgovornosti za dosego koristi za vse,” je poudarila. (sta)
(fotografija je simbolična)