Domačijska politično-novinarska linija Kangler – Hajnšek še odmeva! Oglasila se je tudi vedno ostra Šeruga.
Na petkovi sodni obravnavi, po kateri je mariborsko okrajno sodišče nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja zaradi nezakonite dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita obsodilo na sedem mesecev zapora, Ježovito pa na pet mesecev pogojno, je bilo mogoče slišati vrsto telefonskih prisluhov, ki so kazali na to, kako je nekdanji župan skušal vplivati na odločitve svojih sodelavcev.
Ob tem je v telefonskih pogovorih obračunaval tudi z mediji, zlasti s časnikom Večer, o tem pa med drugim razpravljal z direktorjem občinskega podjetja Snaga Ivanom Hajnškom in njegovo soprogo, sicer dolgoletno novinarko in urednico mariborskega časnika Večrer, Melito Forstnerič Hajnšek.
Forstnerič Hanjškova je bila s Kangerjem na moč domača, svetlobna leta stran od novinarskega profesionalizma in etike, kot pa je razbrati iz policijskih prisluhov pa je novinarka za Kanglerja celo pisala tudi tekste in mu jih še prej pošiljala v predogled!?
Na to se je sedaj odzvala tudi sedanja odgovorna urednica Večera Katja Šeruga, ki je na spletni strani časnika med drugim zapisala, da tega, zakaj je tožilstvo želelo, sodišče pa dopustilo, da je bilo v sojenju o dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti toliko pozornosti namenjene Večeru, ne ve, ve pa, da je Večer v času nekdanjega župana zdržal vse pritiske na novinarje, urednike, celo na lastnika in v imenu javnosti vztrajal pri razkrivanju nepravilnosti, ki so zdaj predmet (pred)kazenskih in sodnih postopkov.
Ob tem je dodala, da so zdaj soočeni s primerom, ki vpleta eno največjih imen časnika, na odgovornih pa je, da se preudarno in na podlagi vseh dejstev odločijo. Na novinarjih ter obeh novinarskih društvih pa je po njenem mnenju, da razmislijo, ali bodo še naprej le poudarjali delovanje skladno z novinarskimi in etičnimi standardi ali pa jih bodo zares terjali tudi v praksi.
Šeruga je na vprašanje STA v zvezi s tem, ali so bili proti njihovi novinarki morda sproženi kakršnikoli postopki, odgovorila, da primer obravnavajo z vso skrbnostjo in resnostjo. Postopki po njenih besedah tečejo, vključujejo več deležnikov, niso enostavni, podrobneje pa jih bodo lahko komentirali, ko bodo zaključeni na vseh ravneh.
“Iz mojega današnjega komentarja izhaja, da Večer svojo prihodnost gradi na verodostojnosti, zaupanju in zavezanosti bralcem. Od teh postulatov kot novinarka, trenutno pa tudi kot odgovorna urednica nočem, ne morem in ne želim odstopati. In če je to standard, ki si ga slovensko novinarstvo želi, javnost pa zasluži, je bržkone prav, da se o težavah v lastnih vrstah pogovarja in izjasni tudi stroka,” je še dejala odgovorna urednica Večera.
Pripis: Ob razkritem incidentu z novinarko Večera, ki se je ujela v prisluhe nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, v obeh novinarskih združenjih opozarjajo na nujnost spoštovanja novinarske etike. Hkrati obsojajo primere, ko novinar prekrši kodeks in določila o konfliktu interesov ali celo zapade v korupcijo.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) navajajo, da je Kodeks novinarjev Slovenije, ko gre za konflikt interesov, jasen in nedvoumen. V 26. členu poudarja: “Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogniti se mora delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti.”
“Incestna razmerja, v katera vstopajo novinarji, ki izgubijo vso potrebno distanco do centrov moči in s tem prestopijo na stran posamičnih, zasebnih interesov, so nesprejemljiva, nedopustna in imajo za verodostojnost novinarske skupnosti in medije katastrofalne učinke,” so zapisali v DNS.
Ob tem so prepričani, da imamo v Sloveniji v veliki večini visoko profesionalne in etične, verodostojne novinarje, ki trdno stojijo na strani interesa javnosti. “Po drugi strani pa je treba pogledati resnici v oči in priznati, da sta korupcija in klientelizem v novinarskih vrstah prisotna in se je treba z njima soočiti tudi kot s sistemskim problemom, ki lahko v veliki meri načne zaupanje v novinarsko avtonomnost in neodvisnost,” so opozorili. Po njihovem mnenju se mora novinarska skupnost s takšnimi primeri soočiti, novinarji bi o njih morali govoriti in jih tudi v svojih vrstah razkrivati.
V DNS se zavezujejo, da bodo o tem sprožili temeljito razpravo in spominjajo, da so se že zavzemali za zakonske rešitve, ki bi dodatno zaščitile novinarsko pravico do ugovora vesti in izražanja mnenj ter tako okrepile novinarjevo neodvisnost od zunanjih in notranjih centrov moči. “Takšne rešitve pa v javnosti težko zagovarjamo kot legitimne in potrebne, če se novinarji sami zapletajo v koruptivne odnose s politiko, ki bi jo sicer morali nadzorovati in kritično presojati,” opozarjajo in dodajajo, da bo moralo novinarstvo še okrepiti mehanizme samoregulacije.
Da imajo novinarji vsakodnevni stik s politiki, je nekaj povsem normalnega, pa navajajo v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Ob tem pa dodajajo, da ni normalno, da politiki pritiskajo na novinarje, je pa pogosto. “Pravi problem nastane, ko novinar prekrši kodeks ali celo zapade v korupcijo. V Sloveniji je tovrstne korupcije, da se mediji udinjajo politiki, razmeroma veliko. Zato je tudi kršitev novinarskega kodeksa veliko,” ocenjuje v ZNP. Zato pozdravljajo izjave vodstva časnika Večer, ko poudarjajo ravno pomen spoštovanje novinarske etike.
V DNS ob tem opozarjajo še, da so bili mediji dolga leta tranzicije plen vsakokratne vladajoče politike, kar je pustilo globoke posledice v uredništvih, zato je razkriti incident le še razlog več za popoln umik državnega vliva preko lastništva medijev.
V ZNP pa so opozorili še na en segment sojenja Kanglerju. “Novinarji se potihem zavedamo možnosti, da nam kdo prisluškuje. Do tega procesa pa se nismo zavedali, da lahko vsak klepet pride tudi na sodišče in posledično na internet. Sodišče je v zadnjem primeru odigralo nenavadno vlogo, saj je dalo v javnost banalne pogovore, ki s samo obravnavano zadevo nimajo nobene zveze,” so še opozorili v združenju. (sta/ured)
Novinarka in urednica mariborskega Večera, Melita Forstnerič Hajnšek v družbi nekdanjega poslanca LDS Toneta Partljiča.
Foto: mediaspeed.net
Z novo urednico, omenjeno novinarko in še s kakšno čebelico – nabiralko “medu”, bo Večer živel še dolgo in srečno do konca.
Konec je blizu.
To je seveda zaton Večera. Le kdo bo še kupoval to naštelano medijsko mašinerijo. Če so za Kanglerja pisali tekste, bog ve, kako šele rdečkarji vplivajo na posamezne novinarje in urednike.
Ja saj če je njen ded direkktor Snage, je jasno da je morala Kanglerju rit lizat. Dvojni, celo trojni smrad na kupu.
Stara baba žaba je pokazala, da ni vredna zaupanja bralcev Večera!
Problem Večera niso novinarji ala Melita Hajnšek, ampak jastebi tipa Matija Stepišnik. Zaradi pisanja njegovih nebuloz in njemu sorodnih novinarev sem sam prekinil doplgoletno naročnino na ta častnik. Poznam še mnogo ljudi , ki so ravnali podobno.
Tisti, ki imajo vzvode odločanja v svojih rokah in, ki jim je kaj mar glede tega v tej časopisni hiši, bi morali temeljito prerešetati novinarske vrste, ter pričeti objektivno in profesijonalno poročati. To je edini način, da se izognejo siceršnjemu padcu v propad.
Muri zelo pravilno si se odločil da si ta sekret papir zabrisal v kot. To ni vredno niti za rit brisat, kaj šele za brat! Sedaj pa dokončno vemo, kako so večerovi novinarji delali – komunajzarsko pritlehno in po naročilu!
Nekaj minut južneje iz evropskega Gradca ,pa takšna smrdljiva udbobalkanska kloaka, po kateri plava Večer ?
MADONA JE TALE PARTLJIĆ NADEVAN !!!!!! BERUFSALKOHOLIKER !!!!!