Umeščanje projekta ČHE Kozjak v preverjanju Bruslja
Prebivalci območja, na katerem je predviden daljnovod bodoče Črpalne hidroelektrarne Kozjak, združeni v Ekološko društvo Kozjak-Dragučova, še vedno nasprotujejo načrtovani trasi daljnovoda, čeprav je bila ta že umeščena v prostor. A te postopke zdaj izpodbijajo v Bruslju, pred časom pa so na težave opozorili tudi s pismom vrhu slovenske politike.
Nasprotniki začrtane trase v pritožbi, ki jo zdaj preučuje Evropska komisija, opozarjajo, da je država pri umeščanju v prostor kršila Aarhuško konvencijo, ki prebivalcem prizadetega območja daje pravico do informacij v postopku in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Zato so prepričani, da bo Evropska komisija postopek razveljavila.
Vodja sektorja za prostorsko načrtovanje na državni ravni pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor Barbara Radovan za STA ni želela komentirati, kaj vse Evropska komisija preučuje, je pa potrdila, da gre predvsem za očitke civilne pobude, da javnost v postopek ni bila primerno vključena. Komisija jih je zato pozvala, da predstavimo svoje argumente in z ministrstva so jim obširen odgovor že posredovali.
“Evropska komisija je sprožila poizvedovalni postopek, ne pa postopka, kjer bi že ugotavljala kršitve. Vprašala nas je za naše argumente, zato do kakšnih postopkov v smislu tega, da bi komisija že ugotovila kakšne kršitve in nas pozvala k njihovi odpravi, še ni prišlo. Upam, da do tega niti ne bo prišlo in bo ugotovljeno, da s postopkom v resnici ni bilo nič narobe oziroma v nasprotju z evropskim pravnim redom,” je povedala Radovanova.
Z očitkih civilnih pobud, da jim je bila kršena Aarhuška konvencija se ne strinja, saj so upoštevali ves pravni red, ki velja v Sloveniji in EU ter je v skladu z načeli omenjene konvencije. Evropski komisiji so zato poslali tudi seznam vseh dogodkov, srečanj in pogovorov, ki dokazujejo vključevanje in obveščanje javnosti v postopku umeščanja v prostor, bodisi s strani ministrstva kot koordinatorja priprave državnega prostorskega načrta ali pa neposredno investitorja.
Ker je tudi v primeru za investitorja uspešno izpeljanega postopka velika možnost, da bodo prebivalci še naprej nasprotovali trasi daljnovoda, ni izključena niti razlastitev, kar je potrdila tudi Radovanova. Za ta projekt za kaj takega obstajajo zakonske podlage, saj gre za gradnjo elektrarne in daljnovoda, kar je v slovenski zakonodaji deklarirano kot gradnja v javnem interesu in v tem primeru se lastninska pravica lahko omeji tudi prisilno, pojasnjuje Barbara Radovan in ob tem dodaja, da je to skrajni ukrep, ki si ga ne želi nihče, a ni nemogoč.
Kot je za STA povedal direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb, po njihovem mnenju v postopku umeščanja niso bili kršeni ali izpuščeni nobeni postopki slovenske zakonodaje, zato meni, da to ne bo imelo vpliva na nadaljevanje postopka za izvajanje projekta. Ta je trenutno v fazi optimiranja tehnično tehnoloških rešitev z namenom zniževanja stroškov, zato so potrebne še nekatere raziskave, na podlagi katerih bo mogoče z veliko gotovostjo potrditi najsprejemljivejšo varianto, tako po tehnični, kot finančni plati.
“Menim, da do negativnega mnenja komisije ne more priti. Ob tem bi želeli verjeti, da projekt po odločitvi Evropske komisije ne bo več tarča pritiska civilnih iniciativ, a sodeč po nastopih in napovedih temu žal ne bo tako. Boj za ustavitev projekta se bo po njihovih besedah ne glede na ugotovitve Bruslja nadaljeval na drugih področjih in z vsemi možnimi sredstvi,” je povedal Pozeb, ki upa, da bo odločitev Evropske komisije sprejeta čim prej. (sta)
HE Mariborski otok