Izjemno veliki interes je, da Tovšakova utihne, ker veliko preveč ve!

Piše: Vinko Gorenak, www.vinkogorenak.net

“Beg Hilde Tovšak upravičeno buri duhove. Dosedanji javno objavljeni podatki, pa tudi moji pogovori z več strokovnjaki s tega področja kažejo, da je bila napaka storjena s strani Harija Furlana, vodje Specializiranega tožilstva. Poznavalci razmer pravijo, da je Furlan tisti, ki bi moral pravočasno vložiti ustrezen akt na sodišče, glede na to, da je spremenil obtožnico v milejšo obliko, pa tega ni storil.

Hkrati omenjajo tudi to, da Furlan sam osebno spiše bolj malo, ter da zanj dela določena oseba, ki je šele kandidatka za tožilko. Formalno je torej domnevna krivda na njeni strani, dejansko in pravno pa na Furlanovi. Mnogi trdijo, da gre za napako, ki si je ne bi smel privoščiti niti kandidat za kak povprečen izpit na fakulteti. Zdi se nemogoče, toda vse kaže da gre za hud in resen spodrslaj, ki ne bi smel ostati brez posledic.

Toda naša realnost je drugačna. Njegov šef, generalni državni tožilec Fišer govori o domnevni in morebitni napaki, za katero niso predvidene sankcije, sam pa na novinarska vprašanja ali bo odstopil zaradi objektivne odgovornosti, arogantno in vzvišeno z zavijajočimi očmi odgovarja s vprašanjem »zakaj neki, lepo vas prosim«. Zato pa je iz tožilskih vrst disciplinsko in z drugimi ustrahovalnimi metodami pregnal tožilko Aleksandro Štiblar, ki je brez dovoljenja svojih šefov komentirala tožilske postopke v zadevi »koroška deklica«. Po Fišerjevih kriterijih je torej komentiranje tožilskih postopkov vredno odhoda iz tožilskih vrst, domnevna napaka Furlana, s posledico izginotja Tovšakove, pa nepomembna napaka. Fišer hkrati govori o samostojnosti tožilcev in njegovih omejenih pristojnostih, ko pa sem preteklo leto želel zakonsko okrepiti njegova pooblastila do tožilcev, pa se je temu upiral z vsemi štirimi in je moj poskus označil kot pritisk na tožilsko organizacijo.

Toda ne glede na to, kje je napaka nastala, danes postaja vse bolj jasno, da morata vlada in Državni zbor ustavno in zakonsko resno poseči v sodno vejo oblasti, ki očitno ščiti svoje privilegije, svoje napake in svoje nedelo.

Pa pustimo ta sicer izjemno pomemben problem ob strani in se posvetimo izginotju Hilde Tovšak. Vsa vprašanja v zvezi njenim izginotjem za sedaj nimajo pravega odgovora, zato pa so v igri mnoge špekulacije, ki jih lahko preverja le policija in kolikor vem tudi jih. Ostaja pa dejstvo, da v Sloveniji obstaja mnogo ljudi, ki imajo izjemno velik interes, da Tovšakova tako ali drugače utihne, ker veliko preveč ve. In vsi ti ljudje imajo veliko denarja. Denar pa je sveta vladar, kot pravi pregovor. Očitno je, da je Tovšakova že veliko preveč povedala, kaže da so bila nekatera njena priznanja povod za nove hišne preiskave, ki so se zgodile. Zdi se, da bi lahko bil v akciji tudi stric vseh stricev – »nadsrtric«, ki ga večina ne pozna in sploh ni kak znani mali mož, temveč prileten visoki možak.”