Pričakovano: Möderndorfer “zaslužen” za preložitev odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo enkrat konec maja!?

Za sklep je glasovalo 44 poslancev, proti pa jih je bilo 29. Predsednik DZ Janko Veber je zato sejo prekinil, poslanci pa jo bodo nadaljevali dan po zaključku 14. redne seje, ki se začne 20. maja.

Mödenrdorfer je predlagal, da DZ počaka na uradno mnenje vlade glede učinkov vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Predlagal je tudi, da vlada ob tem pripravi potrebne elemente izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, zato da bodo imeli poslanci bolj jasno sliko.

Izvedbeni zakon bo po njegovih besedah pokazal časovno dimenzijo uravnavanja javnih financ in tudi, kje obstajajo določene izjeme. Vodja poslancev največje koalicijske stranke je tudi pozval, da politika ta čas izkoristi za vse potrebne politične dogovore.

Izredno sejo so poslanci prekinili že aprila. Do danes naj bi vlada na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč pripravila nove izračune.

Na vprašanje, zakaj vsi ti podatki niso bili pripravljeni, je Möderndorfer odgovoril, da je politični vrh v nedeljo dobil določene podatke, vsi z izjemo SDS pa naj bi se strinjali, da je treba za lažje odločanje o fiskalnem pravilu pridobiti še bolj konkretne izračune.

“Imeti hočemo širši konsenz. Možnost, da vlada da mnenje in pripravi izvedbeni zakon, pa je izkoristek časa,” meni Möderndorfer.

Na vprašanje, ali to nakazuje smer, da letnice uveljavitve fiskalnega pravila sploh ne bo v ustavi, pa je odvrnil, da so vse možnosti odprte. Bolj pomembno je po njegovem mnenju to, kaj bo pisalo v izvedbenem zakonu.

Najbolj pereče je vprašanje letnice uveljavitve pravila. Trenutno besedilo govori o njegovi uveljavitvi z 2015, a vlada in koalicijski PS in SD opozarjata, da to ni realno.

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 bi po argumentih vlade tako zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice.

Andrej Vizjak (SDS) je že pred današnjim kratkim nadaljevanjem seje povedal, da je prekinitev seje slab signal in sporočilo, da se država boji sprejeti zahtevno nalogo uravnoteženja javnih financ v razmeroma kratkem času.

Vizjak je spomnil, da je besedilo predloga spremembe ustave na ustavni komisiji dobilo veliko večino. Znova je tudi izpostavil stališče SDS, da je uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2015 realna, še posebej glede na varovalko, ki jo predstavljajo izjemne okoliščine. Večletno padanje gospodarske dejavnosti je po njegovem mnenju ena od teh.

Letnica zato, tako Vizjak, ni problem, še posebej glede na to, da pravilo govori o srednjeročni uravnoteženosti javnih financ. “Problem pa je, da se s tem odlaša in s tem sporoča, da ne mislimo resno ter da mislimo po domače še naprej,” je prepričan poslanec SDS.

Möderndorfer se s tem, da gre za slab signal, strinja, a dodaja, da “bolj kot bodo to ponavljali, bolj bodo sami dajali slab signal”. Bolj pomembno od tega, ali se bo fiskalno pravilo vneslo v ustavo ali ne, je po njegovem prepričanju vprašanje, ali se bo pravilo izvajalo.

Predsednik SLS Franc Bogovič je medtem ponovil, da je sprejetje fiskalnega pravila za Slovenijo nujno, čas njegove potrditve pa je odvisno od stanja duha v DZ.

V stranki pričakujejo, da bo fiskalno pravilo sprejeto v maju in to z letnico 2015. Bogovič je po seji obžaloval, da danes izračunov še ni bilo in dodal, da morajo biti “izračuni nastati na osnovi pripravljenih ukrepov, ne pa na osnovi prestižnega boja dveh največjih strank”.

V SLS so sicer vladi že poslali nekoliko prirejen osnutek predloga izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila že prejšnja vlada. Predlog določa tako mehanizem izvajanja fiskalnega pravila oziroma povezavo med izdatki in prihodki države ter gibanjem gospodarske dejavnosti.

Natančneje opredeljuje tudi odstopanje od fiskalnega pravila v primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne nesreče ali obdobja velikega upada gospodarske dejavnosti. DZ bi v primeru ugotovitve izjemnih okoliščin z dvotretjinsko večino lahko sprejel zakon, ki bi omogočal odstopanje od fiskalnega pravila, če ta odklon srednjeročno ne bi ogrozil javnofinančne vzdržnosti.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa meni, da si koalicija z današnjo odločitvijo, ki jo je označil za poslovniški trik, kupuje čas in bo sedaj sama narekovala trenutek odločanja o fiskalnem pravilu.

V NSi pa še naprej vztrajajo, da po poslovniku ni moč spreminjati obstoječega besedila fiskalnega pravila, zato ga je treba potrditi v trenutni obliki.

A obenem poudarjajo, da bi DZ prihodnje leto odločal o dinamiki uravnoteževanja javnih financ. Če se bo izkazalo, da brez resne zaostritve krize javnih financ ni moč tako hitro uravnotežiti, lahko DZ to spremeni s popravki izvedbenega zakona ali ustave.

V NSi menijo, da bi bila to bolj varna pot, saj bi se Slovenija znebili pritiska in političnih blokad. Takemu mnenju sta se pridružila tudi Vizjak in Bogovič.

Bistvo v ozadju pa je, tako Tonin, kdaj bo Slovenija začela konkretno reševati težave. (sta)

Foto: arhiv Demokracije