Predsednik Pahor na prvem uradnem obisku v tujini

Kot je pojasnil, je namen obiska, da tako Van Rompuya kot ostale pomembne sogovornike obvesti, da se stvari v Sloveniji glede reformne sposobnosti premikajo na bolje.

“Ne moremo z gotovostjo reči, da so že odpravljene prav vse ovire, vendar pa obstaja čedalje več pripravljenosti za to, da bi bilo temu v naslednjih mesecih tudi tako,” je Pahor dejal v izjavi po pogovorih z Van Rompuyem.

Kot primer je omenil, da ta teden tečejo intenzivni pogovori med poslanskimi skupinami o morebitni dvotretjinski podpori za spremembo ustave, ki zadeva referendumsko zakonodajo.

“Zdi se mi prav, da naši evropski sogovorniki vedo tako za to, da se kakšna stvar v Sloveniji dejansko premika na bolje, kot da ne skrivamo problemov, ki še vedno ostajajo in bi lahko v prihodnje blokirali željo tistih, ki želimo, da gredo stvari hitreje,” je še dejal predsednik države.

Kot je dodal, je evropskih sogovornikom povedal, da razume svojo izvolitev na položaj predsednika kot podporo tem reformam in zlasti podporo prizadevanjem za sodelovanje vlade in opozicije.

“Kolikor bo v moji moči, si bom prizadeval, da bi bilo to sodelovanje čim bolj pristno in uspešno. Prvi in najpomembnejši test, da ugotovimo, koliko je zares zadostne politične pripravljenosti za morebitno nadaljevanje širših, bolj okvirnih pogovorov za nek formalni dogovor med vlado in opozicijo, je prav sprejem ustavne spremembe, ki zadeva referendumsko vprašanje,” je povedal Pahor.

Po njegovih besedah pri tem “ni dopustno, da bi prelagali vedno znova na ustavno sodišče težko odločitev o tem, ali naj bo referendum omogočen ali ne”. “Zdi se mi prav, da to breme odgovornosti nase prevzame ustavodajalec, to je državni zbor,” je pojasnil Pahor in dodal, da ima DZ pri tem poskusu vso njegovo podporo.

Pahor in Van Rompuy, ki je v tvitu sporočil, da je kot prvega državnika letos sprejel prav slovenskega predsednika, sta se pogovarjala tudi o reševanju evrske krize ter globalne gospodarske in socialne krize.

Ozrla sta se še na vprašanja prihodnosti EU ter njene nadaljnje širitve. O prihodnosti EU bo po Pahorjevih besedah slej kot prej potreben celovitejši premislek.

Slovenski predsednik je izpostavil tudi, “zlasti, kar se Slovenije tiče”, veliko občutljivost za pravičnost in pravno državo.

“Ko smo, takrat jaz kot še premier, začeli reševati krizo, smo vsi bolj ali manj menili, da bo to morda neka ciklična, krajša, finančna kriza. Izkazalo se je, da gre za globoko gospodarsko, nenazadnje tudi moralno krizo. V takih okoliščinah se mora izkazati pravna država. Oba sva se strinjala, da je vprašanje tako pravičnosti kot pravne države eno osrednjih vprašanj, ki zadevajo verodostojnost institucij, tako slovenskih kot evropskih, pred našimi državljani,” je dejal.

Pahor po lastnih beseda ostaja “velik zagovornik evropske ideje in privrženec zamisli o politično poglobljenem sodelovanju, ker je to pogoj za mir, varnost in stabilnost” stare celine.

Van Rompuy je v kratkem sporočilu za javnost po srečanju s Pahorjem zapisal, da sta se pogovarjala o tako za Slovenijo kot celotno EU pomembnih temah: razmerah v evroobmočju, časovnici za poglabljanje gospodarske in denarne unije (EMU), prihodnosti večletne finančne perspektive ter pomenu nadaljevanja učinkovitih in pravičnih reform v Sloveniji, ki bi kakor hitro je mogoče prinesle gospodarsko rast in nova delovna mesta.

Danes in v sredo se bo Pahor v Bruslju sestal s predsedniki treh osrednjih institucij EU. Danes ga čakata še srečanji z vodjo evropskih socialistov in demokratov Hannesom Swobodo in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.

V sredo popoldne ga bo sprejel predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, zatem se bo srečal z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton. Še pred tem bo imel Pahor kosilo z evropskimi poslankami in poslanci iz Slovenije.(sta)

Predsednik si je za prvi uradni obisk izbral Bruselj