Odbor DZ za finance se je danes seznanil s t.i. mini rebalansom letošnjega državnega proračuna

DZ bo tako v petek na izredni seji sprejemal rebalans dveh podbilanc državnega proračuna, namreč računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja proračuna. Z njunimi spremembami se znesek danih posojil v letu 2012 povečuje za 348,5 milijona evrov na 402,2 milijona evrov.

“Med letom so se namreč zgodile nekatere stvari, ki so zahtevale dodatne izdatke na računu finančnih terjatev in naložb, zato vlada za ta del proračuna zdaj predlaga rebalans,” je pojasnil minister.

Od omenjenih 348,5 milijona evrov predstavlja največji znesek, namreč 320 milijonov evrov, posojilo Novi Ljubljanski banki (NLB) iz naslova vplačila konvertibilnih instrumentov oziroma t.i. Co Co obveznic. To posojilo je država dala NLB junija, ker zanjo ni mogla najti zasebnega vlagatelja, v primeru znižanja kapitala banke pod določeno mejo pa se bo pretvorilo v lastniški delež.

To posojilo se bo vštelo v primanjkljaj šele takrat, ko bo prišlo do njegove konverzije v dejanski lastniški delež, je še povedal Šušteršič in dodal, da je datum zapadlosti teh obveznic 30. junij 2103. “Kaj je z belgijskim lastnikom NLB,” pa je vprašal Janko Veber (SD). Prepričan je, da bi morala pri reševanju problemom NLB sodelovati tudi belgijska KBC, ne pa da se ne vede kot solastnica NLB, kadar je treba prevzemati obveznosti.

Poleg posojila NLB omenjeno povečanje zneska posojil vsebuje še 478.000 evrov z naslova pete tranše posojila Grčiji, dodatnih 2,8 milijona evrov za posojila javnim skladom za finančne instrumente spodbujanja podjetništva in dodatnih 25,2 milijona evrov zapadlih poroštev, ki jih je dajala SID banka v skladu z zakonom o jamstveni shemi.

Vlada je v povečani znesek posojil vključila še 20 milijonov evrov za morebitno dokapitalizacijo koprskega Cimosa. Gre za prezadolženo podjetje, ki pa ima perspektivo, je dejal Šušteršič in obstoječim lastnikom, med katerimi so tudi paradržavni skladi, očital, da tega problema doslej niso uspeli zadovoljivo rešiti. Po njegovih besedah sicer ni nujno, da bo do dokapitalizacije Cimosa prišlo še letos.

Ob tem je Matevž Frangež (SD) menil, da bi morali začenjati spreminjati naš vtis o pojmu dokapitalizacije: “Ta ne pomeni, da v prazno vrečo brez dna mečemo denar, temveč da z neko naložbo povečamo svoje lastno premoženje”. Odločitev za dokapitalizacijo Cimosa je podprl, vladi pa očital, da je pri nekaterih drugih podjetjih s temi odločitvami odlašala, zato jih danes ni več.

O izvrševanju proračuna je Šušteršič povedal, da bo država letos porabila nekaj manj denarja od načrtovanega, in sicer 13 milijonov evrov. Znotraj te številke se izdatki iz domačega proračuna zmanjšujejo za 72 milijonov evrov, medtem ko se prihodki iz proračuna EU povečujejo za 65 milijonov evrov.

A hkrati bodo zlasti zaradi slabšega gospodarskega položaja od pričakovanega za 50 milijonov evrov nižji tudi letošnji prilivi v proračun. Zato bo proračunski primanjkljaj malenkost višji od načrtovanega, vendar pa zaradi teh 38 milijonov evrov vladi ni treba predlagati rebalansa, je ugotovil.(sta)

Minister Janez Šušteršič