Smiljan Mori: Osredotočeni moramo biti na priložnosti, ki se venomer pojavljajo!

Smiljan Mori, najbolj znani slovenski motivator, zelo uveljavljen tudi v tujini, je za Demokracijo spregovoril o svoji poslovni poti, o motivaciji v kriznih časih in o nujnosti reform.

Deset let mineva od vašega prvega medijskega pojavljanja v vlogi motivatorja. Kako gledate na to prehojeno pot?

Res je. Pred desetimi leti je luč sveta zagledala moja prva knjiga o motivaciji Sedem skrivnosti motivacije in avdio program Mislite kot zmagovalci. Takrat je bilo to nekaj nepojemljivega, da se nekdo pri 29 letih pojavlja po televiziji in govori o motivaciji. Beseda motivacija se je takrat začela tudi bolj pogosto uporabljati, tako v vsakdanjem življenju kot v poslovnem okolju. Od takrat pa do danes, ko sem začel delati javne motivacijske seminarje, je moja predavanja obiskalo več kot 150.000 ljudi. Največja seminarje sem imel v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji, Kazahstano, udeleženci pa so prihajali iz več kot 50 različnih držav.

Kaj mora v sebi nositi dober, v bistvu odličen motivator. Kakšne karakterne lastnosti mora sam imeti?

Sam moraš biti zelo pozitivna oseba in pa seveda v tebi mora biti velika želja navdihovati druge ljudi. To je hkrati tudi najlažji način kako navdihniti samega sebe. Ko začneš vzpodbujati druge ljudi k akciji, k bolj pozitivnemu načinu razmišljanja, iskanju idej in rešitev, istočasno to tudi sebi govoriš in na nek način, ko učiš druge, se učiš ves čas tudi sam. Moraš pa imeti veliko željo po osebnem napredku, po razvoju, po učenju in po prenašanju znanja na druge ljudi.

Čas v katerem živimo ni prijazen, prisotna je ekonomska in moralna kriza, ljudje izgubljajo službe, dogajajo se osebne tragedije. Kako naj ljudje kljub temu razmišljajo bolj pozitivno in se motivirajo za kakšne nove priložnosti?

Časi so kakršni so. So bili tudi že hujši. Bodo boljši in bodo spet slabši časi. Osredotočeni moramo biti na priložnosti, ki se venomer pojavljajo. Res se nahajamo na neki prelomni točki, kjer se morajo določene stvari postaviti na drugačen način, vse skupaj pa se začne z drugačnim načinom razmišljanja. Ni tragedija, če nekdo izgubi službo, to samo pomeni, da bo vir zaslužka slej ko prej prišel iz kakšne druge strani. Potrebno je vedeti, da so največja in najuspešnejša podjetja nastala ravno v času ameriške krize leta 1930. Nekatera med njimi so še danes zelo uspešna. Človek mora gledati, kaj naj optimalnega naredi iz dane situacije. Seveda se včasih smilimo sami sebi, a s tem ni nič narobe, toda moramo se zbrati in se reči: v redu, če grem v desno smer, potem več ne bom gledal v levo in se osredotočimo tja, kamor bi radi šli in ne na tisto mesto, kjer ne bi rad bil. Ljudje pa se prepogosto vračamo v preteklost in v spomine, ko smo nekaj izgubili. Osredotočiti se je potrebno na nove priložnosti in ves čas delovati v tej smeri.

Tudi sami ste zelo uspešen podjetnik. Zraven motivacijskih seminarjev, se ukvarjate še s finančnim svetovanjem, zavarovalništvom, s svetovanjem pri nakupu plemenitih kovin…

Skupina naših podjetij v naši blagovni znamki ima eno veliko poslanstvo, to je izobraževati ljudi na področju osebnostne rasti in finančne pismenosti. Na posameznika gledamo kot celoto. To uspešno počnemo že 15 let, imamo veliko bazo strank, preko 60.000. V zadnjem času svetujemo tudi na področju investiranja v plemenite kovine. Čas v katerem živimo, dobesedno sili ljudi, da svoj denar plasirajo v premoženje, ki je bolj varno kot kakšne druge naložbe.

Kako je s finančno pismenostjo pri nas?

Opažam, da je finančna pismenost v Sloveniji precej nizka. Ljudje smo premalo izobraženi o ravnanju s financami. Ne vemo kako zaslužiti denar, če ga že znamo zaslužiti, ne vemo, kako z njim ravnati, ne kako ga oplemeniti in obdržati. Kaj šele, da bi ga uspešno prenesli v drugi ali tretji rod.

Kako gledate na problematiko bank oz. bančnega sektorja: na njihovo pogoltnost, kreditiranje »po domače«…

Generalno gledano, mislim, da se nam v obdobju petih do desetih let, ne obeta nič dobrega. Povratka nazaj ni. Vidimo, da so zadolžene države, gospodarstva, posamezniki. To je nastalo iz sedanje preveč potrošniške družbe, vse to nebrzdano zadolževanje pa so seveda spodbujale banke. Vse skupaj se je začelo, ko so ukinili t.i. zlati standard, ko je ameriški predsednik Nixon leta 1971 obelodanil, da dolar ni več vezan na zlato in bo ves svet moral zaupati dolarju kot stabilni valuti. Dolar pa je v zadnjih desetletjih izgubil kar 96% svoje kupne moči. Seveda upamo, da ne bo prišlo do kolapsa cela finančnega sistema, banke padajo iz enega škandala v drugega, manipulira se tudi na trgu zlata in srebra. Situacija ni rožnata. Lahko rečem, da se na nek način ponavlja zgodovina. Večja količina denarja v obtoku seveda ne bo rešila situacije, evropska centralna banka je že natiskala nekaj »novega« denarja. A gospodarstvo doživi samo trenuten pozitiven impulz, delnice poskočijo, ker je pač svež kapital pritekel nazaj v bančne kanale, toda ljudje ostajajo v krču, saj ne trošijo denarja. Kako jih vzpodbuditi, da se bodo zadolževali in trošili spet denar, je pravo vprašanje. Le tako se bo gospodarstvo spet zagnalo. Ljudje pa denar, tisti, ki jim ga je kaj ostalo, hranijo za slabe čase. Pod črto: brez drastičnih ukrepov ne bo šlo in tukaj imajo veliko odgovornost tudi naši politiki.

Sva torej pri političnem segmentu reševanje te krize…

Slovenski politiki seveda ni lahko, saj morajo upoštevati direktive EU, na drugi strani pa so ljudje, ki niso najbolj zadovoljni s tem, kar se dogaja. A reforme, ki si jih je ta vlada zadala, je potrebno spraviti »skozi«, in jih je potrebno tudi izpeljati, tudi za ceno ljudskega negodovanja. Ljudje bodo morali razumeti, da ni več tako kot je bilo. Vedeti morajo, če je potrebno reformirati pokojninski sistem, da je res hudo. Nekaterim ljudem so bile odvzete določene bonitete, ki so jih prej imeli, ampak država enostavno nima toliko denarja, da bi lahko še vedno tako na veliko podpirala ljudi, ki ne delajo, ki so socialno ogroženi ali pa sploh nočejo delati.

Ampak to ni samo slovenski problem, ne?

Seveda gre za problematiko cela zahodnega sveta. Masa prebivalstva imenovana baby boom generacija se stara. Ti ljudje so že bili na vrhuncu svoje kupne moči in potrošnje, oni več nimajo namena kupovati hiš, počitniških domov, novih avtomobilov. Ti ljudje sedaj krčijo svojo porabo. To je masa ljudi, ki se ne zadolžuje in ne troši. Največji problem je torej demografske narave. Dokler ne bo minilo nekje 10 let, ko bosta generaciji x in y prišli do boljšega standarda in ko bodo ti mladi ljudje prišli v obdobje, ko bodo morali začeti ustvarjati in vlagati, do takrat ne bo prišlo do večjega ekonomskega preboja.

V Sloveniji se obeta vroča politična jesen, kjer se bodo politična kopja lomila ravno pri vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Kaj menite o vzdržnosti javnih financ in njihovi ustavni normiranosti?

Gre seveda za kompleksno vprašanje. Različne države to različno rešujejo. Nekateri so vpisali zlato fiskalno pravilo v ustavo, nekatere so to rešile z zakoni. Da država manj potroši kot zapravi bi tako ali tako moral biti normalen standard, tudi v glavah ljudi. Ne moremo več potrošiti kot ustvariti, vsaj ne na dolgi rok. Na to problematiko gledam širše. Evropska unija bo morala imeti skupno monetarno politiko in večjo kontrolo, če bomo želeli obdržati vzdržnost javnih financ in pa seveda skupno valuto, evro. Trend je sicer v smeri multivalut, ne pa ena valute. Vidimo, da se države, Kitajska, Indija, Rusija, Brazilija prav oborožujejo z zlatom, nekateri bi celo radi svoje valute vezali spet na zlati standard. Menim sicer, da se bo evro obdržal, kajti bilo bi za vse precej dražje, če bi se spet vrnili k svoji valuti. Lahko pa se zgodi, da nekatere države ne bodo držale pritiska, ki prihaja iz Bruslja za uvedbo potrebnih finančnih ukrepov in se bodo morali izločiti iz kroga skupne evropske valute. V tem trenutku so vsi scenariji odprti.

G. Mori, končajva pozitivno in »akcijsko«. Letos ste izdali novo knjigo in nov avdioprogram z imenom Dvanajst skrivnosti uspešnih ljudi.

Odločil sem se, da desetletje mojega motivacijskega dela zaznamujem tako, da naredimo nekaj novega. Celotno svetovno gospodarstvo in duh ljudi, ki se nahaja na neki prelomni točki, potrebuje dodatni zagon, motivacijo, ideje, sanje, želje, hotenje, strast, navdušenje, ker le to nas bo kot družbo lahko potegnilo naprej. 

Gre za knjigo, ki je nadaljevanje iz serije knjig »motivakcija«. Gre za mojo skovanko med motivom, željo, namenom, a brez konkretne akcije, ki temu sledi, vse skupaj nima nobenega smisla in ne daje nobenega rezultata. Sedaj je potrebno narediti akcijo, se prebuditi iz zimskega spanca. Ekonomija in ljudje se nahajamo v nekem zimskem času, a za tem letnim časom bo spet prišla pomlad. Vse se giba v nekem ciklu, a vsekakor bo spet prišlo do otoplitve in do pozitivnih premikov.

Letos ste tudi vi naredili nekaj zelo pozitivnega. Posvojili ste otroka iz Rusije. Čestitke!

Zgodba se mora vrniti nazaj za dobro desetletje. Takrat sva z ženo hotela imeti svojega otroka, a nama niti s pomočjo medicine ni uspelo. Kasneje sva se začela pogovarjati tudi o posvojitvi, potem pa se je zgodil čudež. Pred dvema letoma se nama je rodila hčera Sima. A midva nisva nikoli pozabila tiste najine zaveze, da bova posvojila otroka. Zato sva letos marca sprožila postopek posvojitve v Rusiji. Na moj rojstni dan, 17. septembra, se bo naša družina povečala še za enega člana, Samuele, ki je star 14 mesecev. Zakaj Rusija? V Sloveniji so posvojitveni postopki enostavno predolgi, v Rusiji je to hitreje in enostavneje, seveda proti ustreznemu plačili. Na Rusijo sem vezan tudi poslovno. Ko bom v tej veliki državi stopil na oder in odpredaval, bom imel eno tako dobro sidro, dobro zgodbo. 

Spraševal: Dejan Kaloh

Smiljan Mori: Da država manj potroši kot zapravi bi tako ali tako moral biti normalen standard, tudi v glavah ljudi. Ne moremo več potrošiti kot ustvariti, vsaj ne na dolgi rok.