Janša in Milanović v torek na delovnih pogovorih v Mariboru

V Mariboru se bosta v torek na delovnem srečanju sestala premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović. Kot so napovedali v kabinetu slovenskega premiera, bosta govorila o področjih sodelovanja in nekaterih odprtih vprašanjih.

Pred tem bo potekala slovesnost polaganja vencev na pokopališču Dobrava na Teznem, kjer bodo najprej premier Janša, za tem pa še Milanović, hrvaški predsednik Ivo Josipović ter predsednik hrvaškega sabora Boris Šprem položili vence na kostnico žrtvam povojnih pobojev.

Premiera Janša in Milanović sta se prvič po oblikovanju novih vlad v obeh državah po decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah sešla 26. aprila ob robu večstranskega srečanja s kitajskim premierom Wen Jiabaom v Varšavi. Takrat sta se tudi dogovorila za tokratno srečanje, ki ga je Janša označil kot priložnost za poglobljen pregled odprtih vprašanj.

Po pričakovanjih bi se premiera lahko pogovarjala o reševanju vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) oziroma prevzema jamstev federacije za devizne hranilne vloge, potem ko je hrvaška vlada sprožila začudenje v Ljubljani z odločitvami v zvezi s pooblastili Privredni banki in Zagrebški banki za tožbe na hrvaškem sodišču, ki sta jih banki vložili proti LB in NLB že leta 1994 oziroma 2000.

Potem ko je hrvaška vlada 19. aprila bankama dala tovrstno pooblastilo, ga je nato umaknila. To naj bi utemeljila s pojasnilom, da je s pravnega vidika pooblastilo odveč, ker je hrvaško vrhovno sodišče leta 2009 presodilo, da lahko omenjeni banki v imenu hrvaške vlade vodita postopek proti LB in NLB.

Tožita ju za sredstva, ki sta jih izplačali deviznim varčevalcem zagrebške podružnice LB iz naslova uredbe, s katero je po razpadu SFRJ leta 1991 hrvaška država del deviznih depozitov hrvaških državljanov v bankah na Hrvaškem pretvorila v javni dolg. Banki postopek vodita, čeprav sta bili že poplačani z državnimi obveznicami, v breme javnega dolga pa sta tudi izplačali devizne hranilne vloge tistemu delu hrvaških varčevalcev, ki so se odločili za takšno poplačilo.

Slovensko zunanje ministrstvo se je na umik omenjenega sklepa hrvaške vlade odzvalo s pričakovanjem, da bo Hrvaška potrdila zavezanost mednarodnim dogovorom, med drugim dogovoru premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor iz leta 2010, in pokazala pripravljenost za nadaljevanje pogajanj skladno z določbami sporazuma o nasledstvu.

Hrvaška je v omenjenem dogovoru leta 2010 pristala, da se vprašanje LB oziroma prevzema jamstev federacije za devizne hranilne vloge rešuje v skladu s sporazumom o nasledstvu – torej na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. Kljub temu se do danes ta pogajanja še niso nadaljevala.

Sedanja Milanovićeva vlada tudi ni uradno potrdila, ali se bo držala tega dogovora. To sicer ne bi smelo biti vprašljivo glede na to, da omenjeno rešitev predvideva sam sporazum o nasledstvu, ki ga morajo kot veljavno mednarodno pogodbo spoštovati vse naslednice bivše SFRJ. Hrvaška je sicer pripravljenost na nadaljevanje teh pogajanj potrdila tudi v pristopnih pogajanjih z EU.

Na Hrvaškem so se ob zapletu pojavile bojazni, da bi jo Slovenija lahko ovirala pri približevanju EU. Namestnik hrvaške zunanje ministrice Joško Klisović je izrazil upanje, da problem z LB ne bo vplival na proces ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v DZ. Hkrati je ocenil, da v Sloveniji obstaja strah, ker bo po vstopu Hrvaške v EU morala izvajati tudi odločitve hrvaških sodišč.

Vprašanje ratifikacije 9. decembra lani podpisane hrvaške pristopne pogodbe je bilo sicer tema pogovorov že vrste meddržavnih srečanj, tudi zunanjih ministrov Karla Erjavca in Vesne Pusić marca v Zagrebu in obiska odbora DZ za zunanjo politiko v Zagrebu, prvega po 14 letih.

Premiera Janša in Milanović pa v Varšavi o konkretnem datumu te ratifikacije nista govorila, saj datuma Slovenija še nima, je takrat dejal Janša in zatrdil, da jo bo Slovenija ratificirala v roku. Hrvaška naj bi predvidoma postala članica EU 1. julija 2013, hrvaško pristopno pogodbo pa je doslej ratificiralo pet držav.

Premiera bi lahko govorila tudi o vprašanju skladiščenja jedrskih odpadkov nuklearke Krško, morda pa tudi o skupni seji obeh vlad, za pripravo katere – s ciljem reševanja še odprtih vprašanj – sta se zavzela zunanja ministra na srečanju v Zagrebu. O tem premiera v Varšavi sicer nista govorila, je pa minister Erjavec izrazil upanje, da bi jo lahko pripravili pred poletnimi počitnicami. Pred to sejo sta se že sešla pravosodna ministra.

Erjavec in Pusićeva sta marca v Zagrebu tudi poudarila, da se je treba izogibati incidentom na morju, kot nalagata tako arbitražni sporazum kot brionska deklaracija. To sta dejala, potem ko so se hrvaški ribiči pritoževali nad ravnanjem slovenske policije ob meji na morju. Zatem je prišlo tudi do zapleta s slovensko vojaško ladjo, ki naj bi prešla v hrvaške vode, kar pa je Ljubljana zanikala.

Vprašanje meje sicer trenutno ni več tako zelo pereč problem med državama, potem ko sta njeno dokončno določitev prenesli na arbitražno sodišče. To je na prvem srečanju 13. aprila sprejelo časovnico poteka postopka, kot sta ga predlagali strani. V skladu z dogovorom bosta obe strani sodišču hkrati predložili memoranduma s podrobnejšo utemeljitvijo in dokazi svojih stališč 11. februarja 2013, odgovore bosta poslali 11. novembra 2013, obravnava pa se bo začela spomladi 2014.

Premier Slovenije Janez Janša.