Šušteršič: Bruselj nam končno napoveduje nižji primanjkljaj

Komisija je danes napovedala, da bo Slovenija letos beležila 1,4-odstotno krčenje BDP, prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast. Javnofinančni primanjkljaj pa se bo po njeni napovedi letos znižal na 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 3,8-odstotka BDP. V obeh primerih je položaj Slovenije slabši od povprečja v območju evra.

Kot je v izjavi za medije v DZ danes povedal Šušteršič, ocena komisije o 4,3-odstotnem primanjkljaju ni tako daleč od ciljev vlade. Ta namreč pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj ob koncu leta nekje med 3,5 in štirimi odstotki BDP.

“Za nas je pomembno, da Evropska komisija prvič pravi, da je njihova ocena letošnjega primanjkljaja za Slovenijo precej nižja, kot je bila še jeseni,” je dejal minister in spomnil, da je komisija jeseni napovedovala 5,3-odstotni primanjkljaj.

Komisija je v tokratni napovedi upoštevala ukrepe, ki jih je vlada predlagala v zakonu za uravnoteženje javnih financ. “Tisti ukrepi, kjer mi uravnavamo porabo tudi z zmanjševanjem materialnih stroškov in investicij, niso bili upoštevani, tudi zaradi tega, ker proračun za prihodnje leto še ni sprejet in ga še nismo začeli pripravljati,” je pojasnil minister.

Prepričan je, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla cilj in znižala javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP. “Mislim, da bo tudi generalna ocena Evropske komisije ta, da smo po treh letih, ko je primanjkljaj praktično iz leta v leto enak, uspeli trend zelo odločno obrniti navzdol,” je povedal.

Hkrati je po Šušteršičevem mnenju zelo pomembno tudi, da je razlika med primanjkljajem, ki ga ocenjuje Bruselj, in našimi cilji nastala predvsem zaradi nižje ocene prihodkov s strani komisije.

Ta namreč letos pričakuje za pol odstotne točke nižjo rast BDP kot Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), napoved slednjega pa je vlada upoštevala pri svoji oceni prihodkov. “Kaj se bo tu zgodilo, bomo še videli tekom leta. Zaenkrat je to ena od običajnih razlik, ki se v napovedih vedno pojavijo,” meni Šušteršič.

Minister je spomnil še, da so ocene gospodarske rasti pri različnih institucijah vedno različne. Več spomladanskih napovedi, ki so bile objavljene, sporoča, da bo gospodarska rast letos negativna, kaj točno se bo dogajalo do konca leta, pa bo po mnenju ministra odvisno tudi od mednarodnih razmer. “Mislim, da bo to, kar smo naredili, izboljšalo kredibilnost Slovenije,” je dejal.

Sicer pa finančni minister večje gospodarske rezultate pričakuje šele v prihodnjem letu, odvisni pa bodo tudi od drugih stvari, zlasti od tega, kaj se bo dogajalo z največjo slovensko banko NLB. “Če bomo uspeli proces dokapitalizacije izvesti tako, kot smo si začrtali, potem bo to tudi en korak k odpravi kreditnega krča in mislim, da bo to na gospodarstvo bolj delovalo prihodnje leto kot letos,” je pojasnil.

Kot ključno ob tem Šušteršič izpostavlja, da v skladu z opravljenimi simulacijami in programom stabilnosti Sloveniji pot zniževanja javnofinančnega primanjkljaja omogoča, da v letu 2015 ustavi naraščanje javnega dolga in ga stabilizira pri okoli 50 odstotkih BDP.

Slovenija je sicer – kot velika večina članic unije – v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Rok za njegovo znižanje pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo opredeljujejo evropska pravila, je leto 2013.

Javni dolg Slovenije bo po napovedih komisije sicer še vedno bistveno pod povprečjem območja evra, a le nekoliko pod referenčno mejo 60 odstotkov BDP, saj vztrajno raste. Letos naj bi znašal 54,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 58,1 odstotka BDP. (sta)

Foto: arhiv Demokracije