– Splošna stavka javnega sektorja, ki jo je izvedlo 22 sindikatov, je bila uspešna, je na novinarski konferenci ocenil vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj. Podpora stavki in protestnim shodom je bila po njegovih besedah večja od pričakovanj optimistov, pa tudi vlade in sindikatov. Stavka bo ob 19. uri prekinjena, razen v policiji.
“Stavka se počasi izteka, ob 19. uri bo prekinjena in se bo nadaljevala v skladu z odločitvami koordinacije stavkovnih odborov, ki smo v stavki. Stavka torej danes ni končana, je pa prekinjena oziroma je njena intenzivnost spuščena proti ničli,” je pojasnil Štrukelj. V policiji pa so že ob napovedi stavke dejali, da bodo stavkali do preklica.
Pogajanja o ukrepih vlade, kar se tiče posegov v socialno državo, zaostrovanja normativov in standardov v javnih službah ter zlasti posegov v plače in stroške dela, se bodo nadaljevala. Danes se je sestala podskupina, ki se usklajuje glede ukrepov na področju plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev.
Shodi so pokazali, da se je podpora v zadnjih dneh povečevala in da so državljani prepoznali, da gre dejansko za spopad za ohranitev socialne države, da je to jedro konflikta, je pojasnil Štrukelj. Podporniki so po njegovih besedah s tem jasno povedali, da si želijo tako državo, kjer bi imeli do izobraževanja in zdravstva enak dostop tudi ljudje, ki si tega finančno sicer ne bi mogli privoščiti.
V sindikatih še vedno vztrajajo, da bo država plačala stavko, čemur pa vlada nasprotuje. Ali bo stavka, ki se je je udeležilo koli 100.000 javnih uslužbencev, plačana ali ne, bo odločilo sodišče, je poudaril vodja koordinacije. V primeru, da bodo stavkajočim od plače odbili plačilo za dan stavke, bodo vložili tožbe in poskušali dokazati, da mora strošek plačati ustanovitelj oziroma financer, ker so bile po njihovi presoji kršene pravice iz kolektivne pogodbe in drugih dogovorov.
Premier Janez Janša je po njegovih besedah že s samim odnosom do zaposlenih v javnem sektorju pokazal, da mu ni do dogovora in zato nosi vso odgovornost. Kot nezrelo pa je Štrukelj ocenil tudi Janševo izjavo, da na plačilo stavke ne bo pristal niti pri podpisu sporazuma o koncu stavke.
Vlada si je zadnjih 14 dni izjemno prizadevala, da bi ločila problem plač od ostalih problemov in to vprašanje potiskala v ospredje, računajoč da bodo zaposleni v javnem sektorju ostali sami, je dejal Štrukelj in dodal, da se ob “vsej asistenci menedžerskih združenj, ki so poskušali vzpostavljati konflikt med delavci v zasebnem in javnem sektorju, to ni zgodilo”.
Predstavniki sindikatov so poročali tudi o težavah pri izvedbi stavke. Posebej so izpostavili Ormož in Ptuj, kjer se danes na obisku mudi vlada. Tam je bila stavka onemogočena v zdravstvenih zavodih, po podatkih sindikatov pa je župan v pismu šoli napovedal, da ne bo dal sredstev, ki jih mora izplačati po zakonu, če bodo učitelji stavkali. Pritiskov je torej nekaj bilo, ampak je bil Janša zagotovo najvplivnejši, ki je te pritiske na stavkajoče izvajal cel teden, je bil kritičen Štrukelj.
Po podatkih Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) ter Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (Vir) je v šolstvu in kulturi stavkalo okoli 45.000 javnih uslužbencev. V Svizu 41.421 ali 85 odstotkov vseh, ki jih zastopa Sviz v šolstvu, znanosti in kulturi. V Viru je stavkalo 3500 zaposlenih članov in nečlanov sindikata. Stavkali pa so tudi zaposleni v kulturnih zavodih, včlanjeni v Gloso, zaprtih je bilo 100 ustanov. Na ljubljanski univerzi pa je stavkalo šest fakultet.
V šole in vrtce, kjer je organiziran Sviz, je prišlo 3686 otrok, kar je po Štrukljevih besedah izjemno majhen odstotek. Po besedah sekretarja Vira Bojana Hribarja pa je prišlo v vrtce, kjer je organiziran njihov sindikat, pet odstotkov otrok.
V zdravstvu in socialnem varstvu je stavkalo okoli 43.000 javnih uslužbencev. Kot je dejal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič, je sindikat doživel neverjetno podporo tako v članstvu kot nečlanstvu, predvsem pa pri uporabnikih, ki so z razumevanjem sprejeli zmanjšan obseg dela. Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar je pojasnila, da podpirajo skupne stavkovne zahteve in ločene, to je predvsem sprejem kadrovskih standardov v zdravstveni in babiški negi.
Predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Matija Cevc je dejal, da ga je odziv na stavko presenetil. Predvsem, ker so se jim v ljubljanskem kliničnem centru pridružili tudi številni zdravniki, ki sicer niso člani njihovega sindikata. Stavkali so tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Po besedah sekretarke Mojce Šumer so uspešno izvedli stavko tudi v drugem največjem zdravstvenem zavodu, mariborskem kliničnem centru.
Sekretar Sindikata državnih organov Drago Ščernjavič pa je opozoril, da je vlada izdala množico podrobnih navodil, “kako bi razsekali stavko v mnogih državnih organih, ki so dvignila mnogo konfliktov v mnogih okoljih”. Pri tem je izpostavil upravne enot in občine. Kljub temu so z odzivom na stavko zadovoljni, saj se ji je pridružilo okoli 10.000 zaposlenih.
Po podatkih predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča v policiji in ministrstvu za notranje zadeve stavka 3000 zaposlenih. Pojasnil je, da nimajo podatkov o incidentih pri samem izvajanju stavke, razen nekaj težav na mejnih prehodih, ki pa so jih skupaj s cariniki tudi uspešno odpravili.
Sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc je pojasnil, da je stavkala velika večina od okoli 800 zaposlenih v gasilstvu. Pri tem pa je opozoril, da je osnovna plača gasilca 831 evrov bruto, neto pa 585 evrov, zaradi neodpravljenih plačnih nesorazmerij pa gasilci dajejo že leto in pol še 65 evrov na mesec. Zato je po njegovih besedah trditev, da javni sektor ne prispeva k krizi v naši državi, laž. Sindikat naj bi stavko ob polnoči prekinil.
Stavkali so tudi zaposleni v zaporskem sistemu, na sodiščih in tožilstvih. Ker je stavka zanje omejena, so se nekateri udeležili shodov. Predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik je pojasnil, da je zadovoljen s stavko in solidarnostjo ter izražanjem vseh zaposlenih na sodiščih z nezadovoljstvom ravnanja vlade v tem primeru.
Stavki sta se sicer pridružila še Sindikat direktorjev in ravnateljev ter Sindikat ministrstva za obrambo.(sta)

Kakšna podpora?
Vprašajte tiste, ki delajo v gospodarstvu za minimalno plačo ali pa je sploh ne dobijo, če vas spodpirajo.
Kakšna plačana stavka – sindikati naj jo plačajo.
Samo eden primer bi rad da navede G.Štrukelj.Kdaj in kje se je v približno podobnih državah lahko zgodila stavka javnega sektorja ,kjer je gospodarstvo tako obubožalo kot pri nas.Ta človek je popoln produkt Balkanske administracije in politično orodje turbo kapitalistov.Morali bi ga kazensko preganjati zaradi povzročene škode po stavki.
ko bo sprejeto, da se odvzame premoženje lopovskim tajkunom in ostalim (se ve kateri so to in tudi kdo jim je to dopustil in jim še danes dopušča), pa ne samo njim ampak tudi sorodnikom na katere so vse to premoženje napisali, takrat pa se začnimo pogovarjati o našem nižanju plač “dragi gospodje iz naše predrage vlade”. Pa dajmo živet vsi (tudi naša “draga” oblast) dve leti z 500€ na mesec, pa ni hudič da se ne bi izkopali iz krize!
Pa še to za vse ki imate toliko proti delavcem v javnih službah, veliko nas je ki z trdim in dobrim delom (in tudi po več kot tridesetletnem delu) zaslužimo nekaj več kot 600€ !!! Pa še to nam hoče JJ znižati !!!