Jašovič odhaja zaradi Mercatorja; AUKN opozarja na nedoseganje rezultatov

Jašovič je danes novinarjem pojasnil, da so se po izboru hrvaškega Agrokorja za kupca paketa delnic Mercatorja, ki jih NLB prodaja še z nekaterimi drugimi lastniki trgovca, začela vrstiti pričakovanja, naj odstopijo od postopka prodaje. “To je na koncu kulminiralo v jasnem in eksplicitnem stališču enega od ključnih lastnikov, da nasprotuje prodaji Agrokorju, najbližjemu konkurentu Mercatorja,” je dejal.

Država je največja lastnica banke, je spomnil in dodal, da ne želi delati za lastnika, ki ne želi delati z njim. Zato se je odločil za nepreklicni odstop.

NLB je do dobrih deset odstotkov delnic Mercatorja prišla, ker osnovni dolžnik ni mogel vrniti kredita. “Ves čas od zasega je bilo jasno, da mora banka te delnice prodati, saj ne sodijo v portfelj bančnih kreditov,” je dejal. Delnice so tržni vrednostni papir in NLB je imela zaradi negativnih cenovnih razlik kar nekaj izgube, poleg tega pa ji je regulator trga odvzel upravljalska upravičenja v Mercatorju, je dejal.

Zato so te delnice zapisali v strategijo NLB, ki sta jo potrdila tako vlada kot tudi drugi ključni lastnik NLB – belgijska KBC.

Po večkratnih poskusih prodaje v zadnjih dveh letih so za kupca izbrali hrvaški Agrokor, ki je po Jašovičevih besedah s svojo ponudbo odstopal. “Od tega trenutka dalje so se začela vrstiti pričakovanja, da naj bi od tega postopka odstopili,” je dejal. V primeru prodaje naj bi namreč obstajala nevarnost številnih stranskih posledic, ki bi imele negativen vpliv na slovenske proizvajalce hrane, dobavitelje in gospodarstvo kot celoto.

Takšna razmišljanja so po njegovih besedah v nasprotju s stališči, zapisanimi v strategiji banke in jih je razumel kot nezaupnico. “Razumel sem, da nimamo več legitimacije s strani največjega lastnika banke,” je dejal in poudaril, da je pri izvedbi strategije ključna podpora lastnikov.

Kot je v pisni izjavi še zapisal Jašovič, v okviru pritiska na prodajalce še posebej presenečajo izjave posameznih ministrov, ki so javno nasprotovali prodaji, čeprav je vlada kot ključni lastnik NLB z izrecnim sprejemom strategije skupine NLB potrdila tudi njene aktivnosti na področju dezinvestiranja in prodaj zaseženih delnic.

“Ker so bile pogosto uporabljen argument proti prodaji delnic Mercatorja širše posledice na predelovalno industrijo, smo banke in drugi lastniki na več sestankih opozarjali na nujnost prodaje in pri tem pozivali predstavnike vlade, da organizirajo odkup s strani paradržavnih skladov ali neposredno države, če gre v primeru Mercatorja za strateški interes države,” je poudaril Jašovič. “Ta možnost obstaja še danes, če bi bila dana ponudba vsem delničarjem Mercatorja pod enakimi pogoji kot jih ponuja družba Agrokor,” še dodaja.

Na sestankih s predstavniki vlade je bila po navedbah Jašoviča prav tako izpostavljena zaščita domačih dobaviteljev, ki jo lahko zagotovi urad za varstvo konkurence v okviru svojih odločitev, ko bo presojal o primernost odkupa delnic s strani potencialnega investitorja z vidika pravil o konkurenci.

Da odstopa s položaja, je Jašovič sporočil na torkovi seji nadzornega sveta, na kateri so odločali o predlogu uprave, da NLB proda delnice Mercatorja. A kot je po seji sporočil predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti, so zaradi informacij o prevzemni nameri ameriške družbe Eatons Capital za Pivovarno Laško sklenili odločanje o prodaji odložiti.

Jašovič, ki bo banko zaenkrat še vodil do imenovanja novega predsednika uprave, je krmilo NLB prevzel 1. oktobra 2009. Kot je dejal, ima banka kljub težavam pri poslovanju visok potencial. “Je visoko likvidna in odporna proti zunanjim šokom,” je dejal in ocenil, da je bolje stoječa kot marsikatera druga evropska banka. Ker v banko ne dvomi, je tudi sam njen komitent in svojih prihrankov ne namerava vzeti iz nje.

Ob koncu letošnjega tretjega četrtletja je skupina NLB zaradi povečanih kreditnih tveganj beležila izgubo v višini 96,3 milijona evrov, NLB pa 113,9 milijona evrov. Marca je NLB izpeljala dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov in julija za las prestala stresne teste. Zaradi zahtev po kapitalski ustreznosti se ji obeta nova dokapitalizacija, ki sta jo uprava in nadzorni svet predlagala v višini 400 milijonov evrov.

Da NLB ne dosega načrtovanih rezultatov, v tretjem kvartalu pa je poslovala z izgubo, ki vse do konca poslovnega leta po vsej verjetnosti ne bo sanirana, pa je danes ocenila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). “Taki rezultati poslovanja so prvenstveno odraz upravljanja in nadzorovanja banke,” so zapisali v agenciji.

Ob tem opozarjajo, da so že oktobra zahtevali, da tudi člani nadzornega sveta prevzamejo odgovornost za ustreznost nadzora s tem, ko so na skupščini predlagali prenovitev nadzornega sveta. Proces dokapitalizacije banke je sicer začasno zaustavljen zaradi volitev in posledične menjave vlade, vendar pa v agenciji verjamejo, da se bo ta postopek z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval.

Jašovič je bil pred nastopom funkcije predsednika uprave NLB viceguverner in član sveta Banke Slovenije. Na čelu največje slovenske poslovne banke je nasledil Draška Veselinoviča, ki je po le nekaj mesecih od nastopa funkcije z nje odstopil zaradi spornega podaljšanja posojila Infond Holdingu. To je razburilo predvsem takrat koalicijsko stranko Zares, ki je menila, da je šlo za reprogramiranje t.i. tajkunskih kreditov Infondu, največjemu lastniku Pivovarne Laško v posredni lasti predsednika uprave pivovarne Boška Šrota.

Pod vodstvom Jašoviča se je banka spopadla z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih in tudi sprejela dopolnjeno strategijo skupine NLB, ki je poleg umika NLB z nekaterih nestrateških trgov in iz nekaterih nejedrnih dejavnosti med drugim predvidela tudi dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb in odprodajo kapitalskih deležev, ki ne sodijo v osnovno dejavnost banke.

Prav tako je bila pod njegovim vodstvom izpeljana 250-milijonska dokapitalizacija NLB. Jašovič je ob tem pred odstopom poudarjal potrebo po še dodatni, 400-milijonski dokapitalizaciji. Evropska agencija za bančni nadzor (Eba) je decembra ocenila, da NLB potrebuje dodatnih 320 milijonov evrov. (sta)

*slika je simbolična