[Stevanovićeva tretja pravnomočna obsodba!]: Če bi Zoran Stevanović premogel vsaj kanček moralne odgovornosti do funkcije P DZ, bi že zdavnaj odstopil. A kaj bo storila koalicija, glede na vse njihove besede o poštenosti, odgovornosti in ugledu države?

V političnih vrstah močno odmeva novo razkritje še ene pravnomočne obsodilne sodbe predsednika DZ Zorana Stevanovića, tokrat že tretje. Pred 15 leti ga je sodišče obsodilo goljufije. Opozicija je še bolj prepričana, da mora oditi z mesta predsednika DZ.

Po poročanju Večera, ki povzema razkritje POP TV, si je Stevanović aprila 2008, ko je bil še policist, od ženske izposodil 2500 evrov in obljubil vračilo do septembra. Za posojilo je jamčil z avtomobilom, ki sploh ni bil njegov. Sodišče ga je leta 2010 spoznalo za krivega goljufije, sodba pa je postala pravnomočna leta 2011. Izreklo mu je šestmesečno pogojno zaporno kazen s triletno preizkusno dobo ter naložilo vračilo denarja. Mediji ob tem opozarjajo še na predhodni obsodbi zaradi ogrožanja varnosti in poskusa goljufije zavarovalnice. Iz njegovega kabineta odgovarjajo, da gre za zaključene in izbrisane zadeve, ter poudarjajo, da lahko predloži potrdilo o nekaznovanosti.

Po poročanju Dnevnika je sokoordinatorica Levice Asta Vrečko poudarila, da izbris obsodb ne izbriše dejanj, ter Stevanoviću očitala prikrivanje preteklosti in pomanjkanje integritete za vodenje parlamenta. Odgovornost je pripisala tudi koaliciji, ki mu omogoča obstanek na funkciji. Svoboda, SD in Levica so predlog za njegovo razrešitev vložile že konec julija, po novih razkritjih pa pričakujejo podporo tudi med koalicijskimi poslanci. Razprava tako zadeva tudi merila strank, ki predsednika državnega zbora še naprej podpirajo.

Pod črto: slovenski parlament torej vodi človek, za katerega mediji na podlagi razkritih sodb poročajo, da je bil najmanj trikrat pravnomočno obsojen. To je poraz političnih meril, ki ga Stevanovićevo sklicevanje na preusmerjanje pozornosti ne more odpraviti. Predsednik državnega zbora bi moral javnosti ponuditi celovita pojasnila in prevzeti odgovornost za zaupanje v institucijo, ki jo predstavlja. Potrdilo o nekaznovanosti samo po sebi seveda ni potrdilo o politični integriteti. Če bi Stevanović premogel potrebno moralno odgovornost do svoje funkcije, bi že zdavnaj odstopil. Koalicijski poslanci, ki ga ohranjajo na položaju, pa s tem postavljajo merilo tudi zase: javnosti sporočajo, koliko teže imajo njihove besede o poštenosti, odgovornosti in ugledu države.