Analitik Banjac: Koalicija pod glavno protagonistko SDS bo zelo rahla in majava
Politični analitik Marinko Banjac je za STA ocenil, da so izhodišča za koalicijska pogajanja, ki so jih uskladili SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, zelo široka. Hkrati pa je mogoče zelo jasno prepoznati njihovo neoliberalno usmeritev in prevladujoče kulturno-ideološke elemente ter lahko predstavljajo osnovo za pripravo koalicijske pogodbe.
Okoli predstavljenih izhodišč se lahko desne stranke relativno hitro poenotijo, meni izredni profesor na katedri za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marinko Banjac.
V teh izhodiščih je možno najti dva široka elementa, pravi. Prvi je neoliberalizem, ki se kaže v konceptualizaciji dela kot gospodarske in ne socialne kategorije, ideji vitke države, na “dvoživkarstvu” temelječem zdravstvu in ideji meritokracije. Slednja je po njegovem mnenju celo “perverzen neoliberalni element”, ker predvideva, kot da imamo vsi enaka izhodišča.
Drugi element pa je kulturno-ideloški, ki ga kot glavna protagonistka usmerja SDS, pravi. Kaže se v zelo jasni konzervativni logiki, ki v ospredje postavlja družino in dvig rodnosti, vrednote slovenske osamosvojitve, v kar so zapakirali neke vrste nacionalizem, meni.
Tudi v SDS se po njegovem mnenju zavedajo, da “je hudič v podrobnostih”, ki v izhodiščih niso opredeljena in jih bo treba šele konkretizirati. A se mu po drugi strani zdi, da so izhodišča dovolj jasne smernice za to, da se bo na njih strukturiralo konkretne ukrepe in lahko predstavljajo osnovo za pripravo koalicijske pogodbe. Močno dvomi, da bi se lahko pogajanja zalomila do te mere, da do koalicijske pogodbe med strankami, ki so izhodišča potrdila, ne bi prišlo. Tudi glede na to, da bo Resnica formalno delovala iz opozicije, neformalno pa bi lahko bila del koalicije.
Po drugi strani je verjetno med partnerji, ki se pogajajo, dogovorjeno več, kot je bilo predstavljeno javnosti. A vseh kart ne bodo razkrivali, dokler ne bodo postavljene bolj jasno, tudi zato da ne pride do npr. “zunanjega miniranja”, ocenjuje.
Demokrati Anžeta Logarja, ki so se pogajali tudi s predsednikom Svobode Robertom Golobom, so slednjemu očitali preskromna izhodišča, pogajanja pa so tudi sproti komentirali na družbenih omrežjih. Pri pogajanjih s prvakom SDS Janezom Janšo pa so se zavili v molk.
Banjac ocenjuje, da so se z Golobom pogajali le na deklarativni ravni, neke temeljne želje po tem, da bi dejansko vstopili v vlado z levimi oz. levosredinskimi strankami, pa nikoli ni bilo. Med njimi je bilo preveč nekompatibilnosti, da bi se tudi znotraj Demokratov lahko poenotili. “Mislim, da je šlo bolj za tipanje terena, za predstavo za javnost,” pravi.
“Tokrat, ko gre zares, pa več kot očitno drugače pristopajo k stvari. Nenazadnje pa je tudi Janša kot ključni protagonist zelo jasno določil smernice, kako morajo in kako bodo igrali naslednje korake do izvolitve njega kot mandatarja in kako bodo vlekli naslednje poteze,” ocenjuje. Kljub temu, da svoje poteze počasi in postopoma spuščajo v javnost, imajo v SDS dovolj kilometrine, da točno vedo, kako je treba stvari zapeljati, da bodo vsaj približno prišli do formiranja koalicije. “Hkrati pa se dobro zavedajo, da je koalicija, kot se obeta, zelo rahla, majava in v tem smislu je toliko bolj jasno, da so previdni,” pravi.
Napoved Levice o posvetovalnem referendumu glede interventnega zakona, ki so ga pripravili v NSi, SLS in Fokusu, Demokratih in Resnici, pa vidi kot smiselno potezo levosredinskih strank. Zakon namreč prinaša velik preobrat od zdajšnjih politik in predstavlja nastavek za nadaljnje politike desne vlade, meni.
Ukrepi, ki jih zakon prinaša, bodo namreč zažrli v proračun, kar bo novi desni vladi ponudilo možnost, da bo trdila, da je na določenih področjih treba zategovati pasove. Kar jim bo omogočilo, da nekatere sisteme, ki jim ne ustrezajo, finančno podhranijo, predvsem civilno-družbene organizacije, določene socialne ukrepe in podobno, opozarja. Zato je neka intervencija, premislek in širša razprava preko referenduma povsem na mestu, je prepričan.
Tako se ne strinja z oceno prvaka SD Matjaža Hana, da bi šlo pri referendumu “zgolj za nagajanje”. Kaže pa na poskus nekonfliktne drže, ki jo gledamo pod tem vodstvom stranke, pravi. “Če bi dejansko zasledovali konkretne socialne politike in tudi svoja programska izhodišča, bi po mojem mnenju glede tega interventnega zakona morali v SD kar goreti alarmi,” je dodal.
Na drugi strani pa po njegovi oceni poteza Resnice, ki vseskozi poudarja moč ljudi, referenduma pa ne bo podprla, logična, saj so zakon pomagali pripravljati. Čeprav je poteza kontradiktorna, pa hkrati ni presenetljiva, saj se je stranka kot takšna izkazala že večkrat in se prek tega celo napaja, še ocenjuje.