Igor Omerza in arhivi
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Vsebina prispevka Uroša Blatnika, objavljena v Delu 16. junija, z naslovom “Igor Omerza in arhivi”, me je izzvala in nagovorila k odzivu.
Najprej, ne razumem avtorja, kaj je narobe, če se je Igor Omerza odločil, da bo ponovno šel v arhive. Nedavno zavrnjen referendum o arhivskem gradivu pomeni, da je še vedno v veljavi obstoječi zakon, po katerem je arhivsko gradivo splošno dostopno. Verjamem pa, da današnja oblast (ki se neslavno poslavlja), pa ministrica Majda Širca in seveda Sova, niso navdušeni nad tem, da Omerza »brska« po arhivih, v katerih se vse bolj očitno nahajajo podatki, ki so za nekatere nesprejemljivi. Če je tako, potem Blatnika razumem, zakaj problematizira Omerzove ponovne obiske v arhivih.
Naslednja zadeva, ki me je zbodla, je Blatnikovo čudenje in nerazumevanje, da se Omerza sam odloča kaj oziroma koga bo objavil. Bi moral morda vprašati za dovoljenje Uroša Blatnika? Časi v katerih so cvetele take in podobne manire naj bi minili, toda U. B. s svojo izjavo dokazuje, da je dogmatična polstoletna partijska doktrina še kako prisotna. V samostojni in demokratični Sloveniji bo Igor Omerza tudi v prihodnje obiskal arhiv, katerega bo on želel in pisal (raziskoval) o tisti osebi, ki jo bo on izbral. To je le eden od apostolatov priborjene demokracije.
Seveda, v svojem prispevku avtor ni pozabil na že utečeno postkomunistično klasiko: vse po vrsti obsoja in žali s skrajno primitivnimi izrazi. Tokrat se je s pravim borbenim duhom lotil ves desnosredinski tabor in mu je, kot zagovornik revolucionarnih pridobitev, posvetil serijo pritlehnih označb. Očita mu, da je podoben namočeni spužvi, ki ga lahko ta ali oni »koritar« ali »grebator« stiska, kakor mu pač paše. Pravi, da demokratično desnosredinsko stran sestavljajo skrajno pasivni, otročji osemnajstletniki, ki premorejo le ožji krog sorodnikov, znancev in prijateljev, katerih obzorje dosega le raven »vrtička«. Na koncu je še dodal, da na referendumih nismo glasovali o predmetu glasovanja, ampak o tem, s katero nogo smo vstali. Tako si nevede natikamo zanko okoli svojega vratu.
Gospod Uroš Blatnik – nisem vas ocenjeval ali očital nestrpnost oziroma sovražni govor; le nastavil sem vam ogledalo. Zazrite se vanj, opazujte in tehtajte vašo napisano besedo in se zamislite. To je vse, kar vam polagam na srce.
čestitke za današnjo anketo.
predlagal bi mogoče še izbiro D: Odstrani se pošast!
G. Stanič odlično. Raznim dvoličnežem še večkrat nastavite ogledalo!
Čital sem tisti komentar. Blatnik je klasično komunistično trobilo, primerja se lahko samo še z nacističnimi trobili, saj so bili oboji enaki.
Sicer pa Blatnik in njemu podobni dobivajo paniko, da ne bi Omerza nekaj našel, kar jih obremenjuje. Na žalost moramo izhajati iz dejstva, da so komunistični bombaši že večji del uničili.
Sicer pa: Blatnik, pojdi na smetišče zgodovine, kjer počiva tvoj enonogi Führer.
Ne pozabimo, da pri vsej gonji levice največ prispeva časopis DELO, to je trobilo komunistov. Vsi vidimo in doživljamo, da Delo objavlja vsak komunistični nesmisel, medtem ko kritičnih prispevkov ne objavljajo.
Je pravi mafijski časopis.
Ah ta Omerzu,
naj brska kolikor ga je volja. A naj nam ne soli pameti prosim.
Do pravih spoznanj bomo ze sami prisli. Brez njege razlage.
Donko, tebi nihče ne more nič soliti, saj nimaš ničesar, s čemur bi razmišljal (možgane)!!!
V Delu (še) niso objavili odgovora, zato tule (po slučaju sem pač naletel na www stran, kjer se Stanič (tudi) “sprošča”. Če hoče, pa naj gre na moj blog (www.urosblatnik.ednevnik.si) in si v mojem arhivu prebere sporočilo njemu (objavljeno decembra 2010, sporočilo št. 149).Kar pa zadeva tukajšnje komentarje, pa samo to, kako hudičevo so korajžni v pljuvanju posamezniki, ker so anonimni. Neanonimno si niti “prdniti” ne upajo. Le zakaj,če so heroji osamosvojitve v deželo pripeljali demokracijo, ki je menda prej ni bilo. Ti ljudje, pa zdi se, da tudi Stanič, naivno mislijo, da je demokracija, če vsak sme “lajati” karkoli mu pade na pamet. Stanič se pri tem vsaj ne skriva za anonimnostjo.
Odgovor Ivetu A. Staniču
Devet doktorjev znanosti ne zna odgovoriti enemu bedaku. Če ne razume – pač ne razume. Po svoje si kaj interpretira – v okvirih svojega razumskega obzorja. Tako kot fantič, ki si je otrokove pravice razlagal po svoje. In je “ugotovil”, da učiteljica krši njegovo temeljno otrokovo pravico do igre, ker je verjetno rekla, naj se manj igra in več uči. Zato jo je moral kaznovati – in ji je zapičil sekiro v glavo. Kmet je dovolil beraču prespati na seniku, vendar mu je prepovedal kaditi. Celo odvzel mu je cigarete in šibice (naslednjega dne mu je nameraval oboje vrniti). Ampak dejstvo je, da je v tistem trenutku kršil njegove temeljne ali demokratične ali ne vem kakšne pravice. Norveška je odprta in demokratična dežela. In zato se vanjo naseljujejo tudi taki ljudje, ki niso ravno “čisti” Evropejci, mogoče celo taki, ki niso arijske rase. Zato je treba Norveško eksemplarično kaznovati – in našel se je tak “pravovernež” in pobil 76 ljudi, večinoma otrok. Ker je vse, kar je drugačno, sovražno ali pa vsaj nevarno. In t.i. levičarji so po mnenju konzervativcev alias desničarjev tujek v našem okolju in zato vsaj potencialno nevarni.
Stanič ima pač nesrečo, da ni sposoben videti, kam kakšna stvar pelje. On vidi samo to, da kaj (trenutno) ni demokratično – kakor si on razlaga demokracijo in kakor jo razlagajo populistični pretendenti na oblastni položaj. Omerza je novinarki na provokativno vprašanje, da je neobjava nečesa nacionalni interes, odgovoril skoraj dobesedno, da bo on odločil, ali je v nacionalnem interesu nekaj objaviti ali ne. Presojati o nečem iz žabje perspektive, v kateri sem tudi jaz, pač ni najbolj državotvorno. Je pa to prva stopnica k anarhiji. Zato so Omerzi onemogočali “brskanje po kupu gnoja” – ne, ker bi se bali, da bo odkril kaj skrito zakopanega, ampak ker bi to lahko obelodanil – in tako zapičil sekiro v krhke odnose med Avstrijo, predvsem Avstrijsko Koroško in Slovenijo. Seveda pa ne dvomim, da so se komu od t.i. levih tresle hlače. Tudi Janši se najbrž, ko “izbrskavajo” njegovo in “njegovih” vlogo v orožarski aferi in aferi Patria. Nihče pač ni “mrzel kot špricer”, če “kopljejo” po njegovi preteklosti. Ker nihče o nas ne ve toliko slabega, kot mi sami – a vendar nihče ne govori o nas tako dobro, kot mi sami. Zrela osebnost pa se pač ne sramuje svoje preteklosti – ker je vedno storila tisto, kar je bilo v danih okoliščinah najbolj smotrno. Zato je skrajno neznanstveno presojati dejanja posameznikov skozi današnje oči – z ignoriranjem takratnih okoliščin. To potem ni znanost in tisti, ki to dela, ni zgodovinar! Zrela osebnost se ne sramuje niti svojega otroštva, svoje takratne otroške naivnosti, poštenosti in zaupljivosti. Pa tudi lumparij. Vsi smo bili vendarle najprej otroci – a le redko kdo se tega še spomni. Zdaj so ti dopisovalci in oblastniki odrasli in “pametni”. Saj je bog vendar najbolj pravično razdelil pamet – ker se nihče ne pritožuje, da je ima premalo. Pa vendar: ni res, da je otrok “pomanjšan” odrasli, ampak je odrasli “povečan” otrok. Še premnoge reakcije in obnašanja odraslih so “na svet’ glih taka” kot reakcije in razmisleki otroka.
Stanič pač ni sposoben doumeti, da napačnih odločitev ne sprejemajo samo vlade, ampak tudi ljudje – pogosto celo z večino. Ne zaveda se pasti demokracije, da večina nima vedno prav – pa čeprav je večina. Stanič vidi samo črno/belo, zanj je vse samo levo/desno, vse je samo dihotomično. Ker ne more iz tega okvira, mi pač “prišije”, da sem govoril o desnosredinskem taboru. Če mački stopiš na rep … Ujet v te svoje precej ozke razumske okvire ni sposoben videti umestitve svojih in tem podobnih zahtev v širšem okviru celote. To bi bil namreč približen prevod fraze, da ni sposoben videti “big picture”. Tega ne bo videl niti, če se zazre v ogledalo (kar priporoča meni).
………………….uroš bla…….bla……bla. Vsekakor, ob tvoji razgledanosti, je sprejemljiva tudi vsakršna kritika. Mnenja sem, da si navaden pisun.
Uroš ne nakladaj. Razkriti arhivi iz komunistične Jugoslavije lahko ogrozijo le komunajzerje, ki so delali svinjarije.
Sloveniji pa lahko škoduje le tako, da smo izvolili tako barabo in je morda niti ne bi odstavili, če bi to odkrili.
Kar pa se orožarske afere tiče, se Janši ni treba nič tresti, saj če bi kaj bilo, bi ga že zdavnaj zaprli. Zato pa so počakali, da je zadeva zastarala, da zdaj lahko manipulirajo.