Dogovor o dvojezičnih tablah na referendumu dobil podporo
Volivci na avstrijskem Koroškem so na referendumu po pošti večinsko potrdili kompromisni dogovor o dvojezičnih tablah, ki je bil dosežen 26. aprila, je danes v Celovcu sporočil deželni glavar Gerhard Dörfler. Za dogovor je glasovalo 67,9 odstotka volivcev, volilna udeležba pa je bila 33,2-odstotna, je pojasnil po preštetju prejetih glasovnic.
Glasovnice je po pošti vrnilo 146.836 od skupno 440.000 volilnih upravičencev na Koroškem. Za dogovor, ki predvideva postavitev dvojezičnih napisov v 164 krajih na avstrijskem Koroškem, je glasovalo 95.920 volivcev, 45.356 pa jih je bilo proti. 5560 glasovnic je bilo neveljavnih, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Dörfler je na hitro sklicani novinarski konferenci na sedežu deželnega glavarstva izrazil veliko zadovoljstvo nad rezultatom referenduma oz. “ljudskega povpraševanja”. Sprva so sicer objavo razultatov načrtovali za nedeljo zvečer, a so s štetjem pohiteli in jih objavili že danes popoldne.
Referendum je potekal po pošti od 6. junija, volivci pa so lahko svoj glas vrnili do minulega petka opoldne. Rezultati referenduma sicer pravno niso obvezujoči, zaradi česar so mu vse stranke nasprotovale, razen Dörflerjevih koroških svobodnjakov (FPK), ki imajo večino v deželnem svetu in so referendum tudi podprli.
Na referendumu so prebivalce avstrijske Koroške spraševali, ali se strinjajo z rezultati pogajanj 26. aprila, ko so predstavniki zvezne vlade, dežele in slovenskih manjšinskih organizacij dosegli kompromisni dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskem Koroškem.
Dogovor vključuje tudi druge ukrepe za varstvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, vključno z rabo slovenščine kot uradnega jezika. Tu naj bi se sicer po mnenju krovnih slovenskih manjšinskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) kazalo največ težav.
Še posebej so kritični do rešitve glede uporabe slovenščine v občinah Dobrla vas in Škocjan, kjer je bila slovenščina doslej priznana kot uradni jezik, poslej pa jo bodo uradno lahko uporabljali le prebivalci treh vasi iz teh občin, ki naj bi dobile dvojezične napise. Ostali prebivalci obeh občin te pravice ne bodo imeli, čeprav so Slovenci.
Toda avstrijska vlada je 6. junija že potrdila predlog ustavnega zakona za ureditev dvojezične topografije in ga poslala v parlamentarno proceduro. Poslanci naj bi o njem glasovali še na julijski seji pred parlamentarnimi počitnicami.
Z ustavnim zakonom naj bi vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem dokončno uredili. Organizacije koroških Slovencev so sicer v skupnem pozivu opozorile na več problemov dogovora, med drugim tudi na to, da bi morala biti v novem zveznem zakonu v smislu 7. člena avstrijske državne pogodbe (ADP) navedena tudi slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem.
Pojavlja se tudi vprašanje, kako bo novi ustavni zakon vplival na pravice slovenske manjšine, zagotovljene v 7. členu ADP. V Ljubljani vidijo kompromisni dogovor kot korak naprej, nikakor pa ne pristajajo, da bi bila Avstrija s tem ustavnim zakonom dokončno odvezana obveznosti pri spoštovanju in uveljavljanju 7. člena ADP.(sta)
Foto: commons.wikimedia.org