Velik korak za Slovenijo: v Mariboru odkrili spomenik miru za padle vojake druge svetovne vojne

7

Na pobreškem pokopališču v Mariboru so danes slovesno odkrili spomenik miru in table z imeni padlih vojakov, ki so življenje izgubili v času 2. svetovne vojne. Slovesnosti ob zaključku mednarodnega projekta so se udeležili veleposlaniki in diplomati ter predstavniki političnega življenja, zbrane pa je nagovorila obrambna ministrica Ljubica Jelušič.

Jelušičeva je v nagovoru med drugim povedala, da so predhodnice miru, ki ga živimo, vselej vojne, v teh pa so tako sovražniki kot žrtve. “Vojne so običajno borbe političnih idej in ideologij, v katerih pa ni videti posamičnega obraza vsakega vojaka, ki za te velike ideje žrtvuje svoje življenje,” je dejala ministrica za obrambo.

Kot je še dodala, je zato čas, ne le da spoznamo, kdo so bili ti vojaki, pač pa, da se tudi zavemo, da so bili del velike evropske in svetovne generacije, ki je umrla v drugi svetovni vojni. Zato moramo, če želimo tudi samo hoditi mirno pot naprej, prižgati svečko v spomin vsem, ki so padli na kateri koli strani v tej vojni, je še poudarila Jelušičeva.

Spomenik miru je po besedah direktorice Pogrebnega zavoda Maribor Lidije Pliberšek prvi tovrstni spomenik, ki je posvečen miru in predstavitvi zgodovine, razbremenjene vseh ideoloških razsežnosti, ne samo pri nas, temveč kjerkoli na svetu. Ob spomeniku so postavljene table z imeni skoraj 3000 vojakov druge svetovne vojne iz 26 držav.

“Dogodek ima veliko simbolično in povezovalno vrednost, katere namen je graditi skupno zgodovinsko zavest, brez delitev in brez vrednostnih sodb. Osnovno sporočilo projekta se bo širilo po vsej Evropi in že oktobra se bo podoben spomenik miru postavil v Sarajevu,” je še dodala Pliberškova.

Pri projektu so sicer sodelovali tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Maribor, veleposlaništva v Sloveniji, Združenje evropsko pomembnih pokopališč (ASCE), idejno pa tudi zgodovinar Sašo Radovanovič.

Današnje slovesnosti so se poleg ministrice in župana Franca Kanglerja udeležili tudi nekateri predstavniki političnega življenja, med njimi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, vence k spomeniku pa so položili veleposlaniki in vojaški atašeji Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Severne Irske, Rusije, Avstrije, Italije, Avstralije, Češke, Madžarske, Nemčije, Francije, Hrvaške, Poljske, Srbije, Ukrajine in Litve.

Tudi ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli je ob robu slovesnosti poudaril pomembnost trenutka in odlično idejo za poklon vsem žrtvam druge svetovne vojne, ne glede na to iz katere države prihajajo. “To je hkrati dober primer za Bosno in Hercegovino ali Srbijo, pa tudi za Slovenijo samo, saj govori o tem, da se je potrebno pokloniti vsem žrtvam vojne, ne glede na to ali prihajajo z levice ali desnice,” je dejal Mussomeli, zato je dogodek označil kot velik korak naprej za Slovenijo, regijo ter ves svet.

Posnetek današnje slovesnosti si lahko ogledate na Politikis TV.

“Potrebno se je pokloniti vsem žrtvam vojne, ne glede na to ali prihajajo z levice ali desnice,” je danes v Mariboru dejal ameriški veleposlanik Mussomeli. Na fotografiji je britanski vojak, ki je padel v Arnhemu.

Št. komentarjev: 7
  1. EU pravi

    Bravo, Maribor,
    očitno Ljubljana ni sposobna česa takega….

    “vence k spomeniku pa so položili veleposlaniki in vojaški atašeji Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Severne Irske, Rusije, Avstrije, Italije, Avstralije, Češke, Madžarske, Nemčije, Francije, Hrvaške, Poljske, Srbije, Ukrajine in Litve”… tudi to marsikaj pove

    …samo naše vladajoče elite ni bilo videti…no Ljubico so vsak slučaj poslali!

  2. falcon pravi

    Naše politično-vladajoče “elite” pač ni bilo videti. To je namreč drugorazredna tema. Zato tudi “drugorazrednega” ni bilo ob odkritju spomenika. Niti vrlega manekena.
    Značilno pa je, katere države so položile vence k spomeniku. In kdo je bil prisoten ob odkritju.

  3. Mudo Moreno pravi

    Tako za luno kot smo Slovenci v svojem odnosu do zgodovine, je malokdo. Še naši bivši južni brati ne. Včasih so bili 107,4 % na liniji revolucije, tekovina i druga tita, danes pa so s to nesnago skoraj počistili.
    V Srbiji so postavili Mihajlovića, Ljotića in Nedića tja kamor spadajo, če pa boste hodili po Bosni, se boste pa čudili kam so zginili vsi partizanski spomeniki. Med vojno v Bosni so porušili večino, ostali so v glavnem le še velemonstrumi tipa kozara-sutjeska, ki bodo očitno razpadli sami od sebe. Pri nas se pa še vedno sončijo Kidrič,Kardel in ostale komunistične pičke.

  4. Abraham pravi

    Bravo JJ heroj. Se vidi da je politik svetovnega kova. Komunisteki pa v jok.

    Mundo res je. Še Kuba sprejema počasi kapitalizem in SKoreja se počasi spogleduje s kitajskim modelom, le našim slovenceljnem težko kapne v glavo.

    Očitno bodo slovenceljni zadnji narod na svetu, ki bo dojel, da komunizem ne laufa.

  5. EU pravi

    http://americainchains2009.files.wordpress.com/2010/07/nazi-com1.jpg

    ta slika pove vse. Podobne slike je moč opaziti v nekaterih evropskih muzejih. Izvirajo iz začetka in sredine 50 let, ko jim je bilo čisto jasno “kolk je ura”.

  6. jožek pravi

    Pobrežje, kjer so odkrili spomenik miru, je v bližini znamenitega , slavnega protitankovskega jarka v Titovem Tezenskem gozdu, kjer je naše največje povojno morišče in grobišče, z 19 okostji pobitih na en meter dolžine jarka.
    Koliko je potem tajno pokopanih, če je dolžina protitankovskega jarka 1, 5 km ali če je dolžina 3,5 km?

    Na vsak način trikrat več žrtev Titovih komunističnih morilcev, kot jih je skupaj v Žepi in Srebrenici, Miloševičevih komunističnih morilcev!

    Ko se bo predsednik Parlamenta dr. Pavel Gantar ob obletnici pokolov v Srebrenici zopet lagal o srebreniškem največjem povojnem pokolu, bo ta največji Evropski množični grob v Titovem Tezenskem gozdu zanesljivo zamolčal.

  7. Mudo Moreno pravi

    Tisti jarek teče od Ptujske ceste v neravni črti proti Pohorju in se pod vznožjem tudi konča. Torej 19 x 3,5 = 66.500. Plus gramoznice in kraterji od bomb, zaliti z bitumnom = okroglih 70 tisočakof. Kar impresivna cifra, kaj ne?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen