Portugalska za krmilo EU v času izjemne nepredvidljivosti, kaj čaka Slovenijo na čelu Sveta EU pol leta kasneje še ni čisto jasno

Portugalska bo z novim letom prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU. To bo tretje predsedstvo v času covida-19, a pandemija ni edini vir nepredvidljivosti. Negotova je tudi usoda svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo in pogajanj o odnosih z Združenim kraljestvom, izpostavlja portugalski veleposlanik pri EU Nuno Brito.

Covid-19 je najprej marca sredi predsedovanja presenetil Hrvaško, nato je zaznamoval nemško predsedovanje, narekoval pa bo tudi utrip portugalskega v prvi polovici prihodnjega leta. Za Portugalsko bo predsedovala Slovenija in v tem trenutku ni jasno, kako močan bo njegov vpliv takrat.

“Držimo pesti, da bi lahko prvi semester v prihodnjem letu vodil v začetek določene normalizacije agende EU in delovnih metod,” je dejal Brito v razpravi o prioritetah portugalskega predsedovanja, ki jo je minuli četrtek pripravil bruseljski think tank European Policy Centre (EPC).

Ukrepi za omejevanje stikov s ciljem zajezitve virusa so za predsedstvo izjemen logističen izziv. “Ne podcenjujte negativnega vpliva videokonferenc na produktivnost bruseljskega stroja,” je opozoril stalni predstavnik Portugalske pri EU.

Že od začetka pandemije se vrstijo opozorila z vseh strani, da je učinkovitost virtualnih zasedanj občutno slabša od pravih srečanj. V pogajanjih ne more nič nadomestiti pravega stika, je še ponazoril Brito in izpostavil bizarnost izraza “fizično srečanje”, ki je s covidom-19 postal del žargona EU.

Virus pa ni edini vir nepredvidljivosti, s katero se sooča Portugalska le nekaj tednov pred prevzemom predsedovanja. Negotova je tudi usoda velikega svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje.

Sveženj blokirata Madžarska in Poljska zaradi nestrinjanja s pogojevanjem evropskih sredstev z vladavino prava. Če preboja ta mesec ne bo, se bo unija financirala po sistemu začasnih dvanajstin, kar pomeni občutno zmanjšanje kohezijskih in drugih sredstev. Poleg tega bodo morale članice v tem primeru najti nov način za vzpostavitev sklada za okrevanje, s katerim bi zaobšle veto Budimpešte in Varšave.

Vsekakor bo blažitev posledic pandemije ključna prioriteta portugalskega predsedstva. Veleposlanik upa, da bo šlo za izvajanje omenjenega svežnja, ne za alternativne scenarije. Portugalski premier, socialist Antonio Costa ob tem poudarja socialni vidik. Načrtujejo tudi poseben socialni vrh maja, ki naj bi bil, če bo epidemiološka slika to dopuščala, v Portu.

Negotova je tudi usoda pogajanj EU in Združenega kraljestva o odnosih po brexitu. Kot vir nepredvidljivosti pa portugalski veleposlanik izpostavlja še vprašanje, kako pozitiven bo vpliv administracije novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna na razvoj čezatlantskih odnosov, ki jih je močno skrhal predsednik Donald Trump s spodkopavanjem multilateralizma.

Prav tako ni jasno, kaj bo s konferenco o prihodnosti Evrope, ki bi se morala po prvotnih načrtih začeti že lani maja. Zaradi nesoglasij, kdo bo proces vodil, trenutno ni znano, kdaj se bo ta lahko začel. Brito izpostavlja, da mora biti proces praktičen in osredotočen na potrebe državljanov.

Ob nepredvidljivosti, kaj bodo konec leta podedovali od Nemčije, portugalsko predsedstvo napoveduje prizadevanja za odporno, socialno, zeleno, digitalno in globalno Evropo, pri čemer je v ospredju vprašanje krepitve strateške avtonomije.

Izpostavljajo tudi spodbujanje vladavine prava, demokracije in medijskega pluralizma. “Brez vladavine prava ni EU,” je poudaril Brito. Napovedal je, da bodo nadaljevali po nemškem modelu obravnave vladavine prava v članicah, da bodo torej tudi podrobneje pregledali stanje v petih članicah.

Brito je ob tem spomnil, kako zelo pomembne so te vrednote za Portugalsko: “Ljudje pozabljajo, da je imela Portugalska eno najdaljših diktatur v Evropi, ki je trajala 48 let, zato je zelo močno v mislih Portugalcev, da demokracija ni nekaj danega, temveč si je treba dnevno prizadevati zanjo.”

Glede na pomembno vlogo portugalskega predsedstva pri širitvi schengna leta 2007 ni presenečenje, da izpostavljajo tudi pomen čimprejšnje normalizacije v schengnu. Nova strategija za schengen se pričakuje sredi prihodnjega leta. Nadaljevali bodo tudi prizadevanja za sprejetje novega migracijskega in azilnega pakta.

Portugalska, ki se je uniji pridružila leta 1986, ji predseduje četrtič, drugič v okviru predsedujočega tria skupaj z Nemčijo in Slovenijo. Pred dnevi je predstavila logotip predsedovanja, ki jemlje navdih iz evropske zastave in preobrazi dvanajst zvezd v unijo sedemindvajsetih, pri čemer ustvari širšo, bolj raznoliko in povezano strukturo, pojasnjujejo v predsedstvu.

Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po pogodbi, ki je začela veljati decembra 2009 ter je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen, vendar pa lahko pomembno prispeva k promociji predsedujoče države.

Tako Portugalska kot za njo Slovenija bosta tokrat prvič predsedovali po uveljavitvi lizbonske pogodbe. Ta je bistveno spremenila položaj, vendar pa predsedstvo še vedno vodi sestanke devetih od desetih konfiguracij Sveta EU, torej tudi zasedanja vseh ministrov, razen zunanjih.