Predsedniki treh vej oblasti pri predsedniku republike predvsem o odnosu do sodstva

Najvišji predstavniki treh vej oblasti so se sešli pri predsedniku republike Borutu Pahorju na posvetu o načelu delitve oblasti. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je opozoril na vse prevečkrat izražen neprimeren odnos izvršilne do sodne veje oblasti, premier Janez Janša pa je med drugim poudaril, da si je ugled treba zaslužiti.

Pahor je v uvodu posveta dejal, da ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti in da predpostavlja tudi sodelovanje. Poudaril pa je, da mora biti odnos spoštljiv, odgovoren in mora upoštevati dostojanstvo druge veje. Pojasnil je, da je do današnjega posveta prišlo po pismu, ki mu ga je Florjančič poslal avgusta, v katerem je opozoril na neprimerno komunikacijo državne oblasti.

Florjančič je na posvetu pojasnil, da je v pismu izrazil tudi pričakovanje slovenskega sodstva, da se na neprimerne komentarje in tudi napade na sodstvo, ki so se intenzivirali v zadnjem času, odzovejo na primeren način. Po njegovem mnenju je neprimeren odnos posameznih predstavnikov izvršilne veje oblasti do sodne vse bolj prepoznaven tudi v javnosti. “Ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za komunikacijo kot pa javno etiketiranje in omalovaževanje sodnikov in s tem sodne veje oblasti?” je zanimalo Florjančiča.

Med drugim je Florjančič omenil tudi, da je bila ocena stanja slovenskega sodstva, ki jo je posredovalo ministrstvo za zunanje zadeve evropskim institucijam, poslana brez usklajevanja s sodstvom in tudi pravosodnim ministrstvom.

Janša pa je poudaril, da ob ločenosti vej oblasti “verjetno ni prepovedano izrekati kritike”, sicer, kot je dejal, ne ve, kako lahko sploh govorimo o demokraciji. S človeškega vidika je po njegovih besedah težko poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa zaradi sodnih zmot, kot jih je poimenoval Florjančič, ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenje, “in to ne v SFRJ, ampak v samostojni demokratični Republiki Sloveniji, kjer imamo polna usta človekovih pravic”. Ob tem je sicer Janša omenil tudi razmere v prejšnjem režimu, kjer po njegovih besedah ni šlo za sodne zmote, temveč za sistem za uničevanje ljudi.

“Ugled si je treba zaslužiti,” je prepričan Janša, ki sodstvo poziva, naj samo kritično pogleda, kje so problemi. “Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije, reforme in samokorekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja,” meni.

Janša predlaga dvoje, in sicer da se sodstvo odpre, da lahko ljudje spremljajo, kako se sodi, ter da v sodstvu proučijo slovaški predlog zakona, ki spreminja več predpisov s področja pravosodja. Ob tem je poudaril, da mora biti sodstvo tisto, ki bo dalo pobudo za zakonske spremembe v Sloveniji, saj bi se s tem izognili političnim debatam. Oni pa so, kot je zagotovil, predloge pripravljeni podpreti.

Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je prepričan, da mora tudi sodna veja oblasti delovati tako, da je njeno delo sprejeto kot legitimno znotraj javnosti. Se pa po njegovih navedbah postavlja vprašanje, ali lahko k temu kakorkoli prispeva nekdo iz zakonodajne veje oblasti z nekimi intenzivnimi kritikami.

V pojasnilu, zakaj prihaja do kritik sodstva s strani posameznih poslancev in strank, pa je Zorčič pojasnil, da je sistem izvolitve poslancev bistveno drugačen od izvolitve sodnikov. Poslanci so vsake štiri leta, včasih pa tudi pogosteje, na prepihu javnosti, ko se odpirajo različna vprašanja, tudi to, ali pravosodni sistem deluje, kot to pričakujejo državljani. Po njegovih besedah je treba razumeti, da ob vsakokratnih novicah o posameznem primeru, ki ni bil uspešno rešen na sodišču, javnost terja odgovore.