Iskanje soglasja o spremembah volilne zakonodaje ne bo enostavno

Predsednik republike Borut Pahor se bo pred pogovori z vodstvi parlamentarnih strank o potrebnih spremembah volilne zakonodaje o tej temi posvetoval še s pravnimi strokovnjaki. V strankah so sicer enotni, da je treba odpraviti ugotovljeno neustavnost volilne zakonodaje, dogovor, na kakšen način bi to storili, pa bo, kot kaže, težko doseči.

Pahor se je za pogovor z vodstvi parlamentarnih strank odločil po tistem, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so opozorili na veliko razliko med volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. DZ so naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Na četrtkovem posvetu naj bi zbližali stališča glede možnih sprememb volilne zakonodaje. Že v sredo pa se bo Pahor posvetoval z ustavnimi pravniki, od katerih želi izvedeti, katere spremembe volilne zakonodaje so potrebne, da bi bile naslednje parlamentarne volitve zakonite.

V parlamentarnih strankah so sicer enotni, da je odločbo ustavnega sodišča treba spoštovati, a bi to dosegli na različne načine. Še največ strank se nagiba k ukinitvi volilnih okrajev (volilne enota bi ostale) in uvedbi preferenčnega glasu, pri čemer so tudi mnenja, ali naj bo preferenčni glas absolutni ali relativni, različna.

Za ukinitev okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu se denimo zavzemajo v LMŠ, saj bi po mnenju vodje poslanske skupine Braneta Golubovića volivci dobili večjo moč odločanja. V LMŠ so sicer pripravljeni pristati tudi na uvedbo relativnega preferenčnega glasu, če bi tako lažje dosegli soglasje. Ena od možnosti je tudi prerazporeditev okrajev, a bi bilo to po Golubovićevem mnenju skoraj nemogoče izvesti.

Z uvedbo preferenčnega glasu bi se strinjali tudi v SAB, pri čemer si ob odločanju, kakšno vrsto preferenčnega glasu bi zapisali v zakonodajo, ne bi “preveč zapirali vrat”, je dejala Maša Kociper. Ukinitve okrajev stranka sicer nima v svojem programu, a se zdi Kociprovi to najlažja pot za uresničitev ustavne odločbe.

Da je v tem trenutku ukinitev volilnih okrajev najlažja in najbolj sprejemljiva rešitev, menijo tudi v Levici, kjer se zavzemajo za uvedbo relativnega preferenčnega glasu. Preoblikovanje volilnih okrajev pa se Mateju T. Vatovcu zdi “skoraj nemogoča naloga”. Bodo pa v Levici ob tej priložnosti predlagali tudi razpravo o morebitni omejitvi poslanskih mandatov in možnosti odpoklica poslancev.

Po drugi strani pa se z ukinitvijo okrajev ne strinjajo v SD. Po besedah Bojane Muršič se bolj zavzemajo za to, da okraji ostanejo in se ustrezno preuredijo, saj bi na ta način tudi volivci v manjših krajih imeli možnost za izvolitev poslancev. Bodo pa v SD po njenih zagotovilih naredili vse, da se sprejmejo ustrezne spremembe, ki bo zagotovile upoštevanje volje volivcev.

Da morajo imeti volivci večji vpliv na izvolitev kandidatov, se strinjajo tudi v SMC. A za dosego tega cilja obstaja veliko možnosti, pri čemer pa se vodja poslanske skupine Igor Zorčič boji, da bo soglasje težko doseči. Po njegovi oceni si bo namreč vsaka od strank zadala svoje cilje, na koncu pa se bo morala kakšna stranka žrtvovati, kar bo zaviralo sprejem sprememb volilne zakonodaje.

Tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je poudaril, da je odločbo ustavnega sodišča treba spoštovati, drugo vprašanje pa je, na kakšen način. V DeSUS se trenutno še ne želijo opredeliti do konkretnih rešitev, se bodo pa do njih opredelili, ko bo vlada pripravila alternativne predloge.

Da se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, pa so že pred časom pojasnili v NSi in SNS. Manj jasno je stališče SDS, sicer pa se je ta stranka v dosedanjih razpravah zavzemala za uvedbo večinskega volilnega sistema. (sta/ured)