Anketa NPR in PBS: 62% Američanov ne zagovarja odstranjevanja spomenikov konfederaciji
Anketa javnega radia NPR in televizije PBS ugotavlja, da kar 62 odstotkov Američanov želi ohraniti spomenike konfederaciji tam, kjer so, le 27 odstotkov pa zagovarja njihovo odstranitev. Predsednik Donald Trump je glede tega na strani večine in je zjutraj na Twitterju obžaloval odstranjevanje “čudovitih” spomenikov.
Več kot stoletje in pol po državljanski vojni, ki so jo separatistični južnjaki izgubili, so se Američani šele prav začeli prepirati o spomenikih južnjaškim generalom in politikom, ki so rasli kot gobe po dežju v začetku 20. stoletja z uradnim izgovorom ohranjanja zgodovinske dediščine in spomina.
Za temnopolte Američane ta zgodovinska dediščina ni bila nič kaj slave vredna, saj so se južne države odcepile od zvezne vlade, ker so hotele ohraniti suženjski sistem. Generali konfederacije, ki je živela med letoma 1861 in 1865, so vodili vojske za ohranitev sistema, ki je temnopoltim povzročil neizmerno trpljenje.
Zagovorniki alternativne zgodovine, ki časti nekdanji jug, trdijo, da je šlo v vojni za pravice zveznih držav in ne za odpravo suženjstva. Ta argument pade v vodo ob dejstvu, da so temnopolte po izbruhu vojne pobijali tudi na severu, na primer v New Yorku, ker se belci niso hoteli boriti za osvoboditev sužnjev. Takrat so vojno razumeli kot tako.
Po državljanski vojni, ki je zahteval okoli 750.000 življenj, je za temnopolte na jugu nastopilo kratko obdobje boljšega življenja, rasisti na jugu pa so se hitro organizirali, začeli terorizirati in nekaznovano pobijati temnopolte ter začeli sprejemati zakone, s katerimi so jih naredili za drugorazredne državljane. Washington jih je spet začel ščititi šele v 60. letih 20. stoletja in s to dediščino se ZDA ubadajo še danes.
Spomeniki so začeli rasti v obdobju, ko ni bilo nobene prave opozicije takšnemu početju in z leti so se s tem Američani večinoma sprijaznili. Organizacije temnopoltih so se sicer borile proti njim, kot na primer proti bojni zastavi konfederacije na ozemlju državnega kongresa Južne Karoline, vendar pravega sprožilca za ukrepanje ni bilo vse do leta 2015, ko je beli rasist pobil temnopolte vernike v cerkvi Charlestona.
Sedanja veleposlanica ZDA pri ZN, ki je bila takrat guvernerka Južne Karoline, republikanka Nikki Haley je potem odstranila zastavo in lani se je predsedniški kandidat Donald Trump z njeno odločitvijo strinjal.
Izidi ankete kažejo, da kar 44 odstotkov temnopoltih Američanov v ZDA trenutno nima nič proti spomenikom konfederacije in le 40 odstotkov jih zagovarja odstranitev. Med republikanci jih je za odstranitev le šest odstotkov, med demokrati pa 47 odstotkov.
Trump je v sredo na novinarski konferenci spomenike zagovarjal in vprašal, ali bodo kmalu na vrsti za odstranjevanje tudi spomeniki Georgu Washingtonu ali Thomasu Jeffersonu, ki sta bila prav tako lastnika sužnjev. Zgodovinarji opozarjajo, da gre za lažno primerjavo. Washington in Jefferson sta ustanovila državo, proti kateri so se voditelji konfederacije uprli z orožjem v bran pravice do sužnjelastništva in so bili pravno gledano izdajalci.
Leta 2004 je večina Američanov nasprotovala porokam med homoseksualci, ker je bilo to za večino nekaj novega in nepredstavljivega. Vodilni demokrati so takrat preklinjali župana San Francisca Gawina Newsoma, ker je dovolil izdajanje poročnih dovoljenj homoseksualcem, kar je kampanja republikanca Georga Busha mlajšega izkoristila proti demokratu Johnu Kerryju.
Več kot 20 let kasneje se je večina obrnila v prid homoseksualnim porokam, ki jih je blagoslovilo tudi vrhovno sodišče ZDA. Prepiri okrog spomenikom konfederaciji so se po izbruhu tragičnega nasilja v Charlottesvillu konec preteklega tedna šele prav začeli in fronti nasprotnikov ter zagovornikov šele prihajata na nacionalno raven.
Trump je z obrambo spomenikov odprl Pandorino skrinjico, posledice pa so trenutno nepredvidljive. Njegov politični strateg Steve Bannon je prepričan, da bo ta nova “kulturna vojna” dobra za predsednika glede na mnenje večine Američanov.
Spomenike so sedaj začeli odstranjevati, večinoma tam, kjer so na oblasti demokrati. Demokratski senator iz New Jerseyja pa je napovedal predlog zakona, po katerem bodo te spomenike odstranili tudi iz palače zveznega kongresa. Le malokdo se je zavedal, da so tudi tam. Vsaka država ima pravico prispevati kip svoje znamenite zgodovinske osebnosti in južnjaki so pred desetletji postavljali spomenike konfederaciji. (sta)