Finančni ministri EU z načrtom za problematiko slabih posojil

Finančni ministri EU so danes v Bruslju podprli načrt za odpravljanje problematike slabih posojil oziroma nedonosnih naložb v evropskem bančnem sistemu. Slaba posojila so ogromen problem, znašajo okoli 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda EU, je razsežnost težave ponazoril estonski finančni minister Toomas Töniste, ki je vodil zasedanje.

Največja težava pri odpravljanju slabih posojil je dejstvo, da so se države doslej tega lotevale na nacionalni ravni, potreben pa je skupen pristop, je še poudaril estonski minister.

Dogovorjeni načrt se osredotoča na štiri področja: okrepitev nadzora, strukturne reforme stečajnih okvirov in poplačila dolga, razvoj sekundarnih trgov za nedonosne naložbe ter spodbuda prestrukturiranju bančnega sektorja, je povedal državni sekretar na slovenskem finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj.

Medtem ko v Evropi slaba posojila znašajo okoli 6,4 odstotka BDP EU in pet odstotkov vseh bančnih posojil, v ZDA predstavljajo 1,7 odstotka vseh bančnih posojil. Največ slabih posojil beležita Grčija in Ciper, kjer je takšnih posojil več kot 40 odstotkov. Najmanj pa jih je v Luksemburgu in na Švedskem. V slovenskem bančnem sistemu je delež slabih posojil konec aprila dosegal 7,9 odstotka.

Slabo posojilo oziroma nedonosna naložba je po opredelitvi Evropske centralne banke (ECB) tisto bančno posojilo, ki ostane neporavnano 90 dni po roku za plačilo dogovorjenega obroka. (sta)