Nagrada nemškega gospodarstva založbi Rokus Klett
Slovensko-nemška gospodarska zbornica je danes na Bledu pripravila Dan slovensko-nemškega gospodarstva, ki je bil posvečen digitalizaciji. Ob tej priložnosti je zbornica skupaj z nemškim veleposlaništvom podelila tudi nagrado za inovativnost med slovenskimi podjetji, ki je letos pripadla založbi Rokus Klett.
Založba Rokus Klett kot največji šolski založnik učbenike snuje na sodobnih didaktičnih pristopih. Strokovno žirijo je prepričala z uvajanjem digitalno podprtih vsebin, ki omogočajo razvijanje abstraktnega in kritičnega mišljenja ter spodbujajo inovativnost. Žirija je za najpomembnejše označila razvoj elektronskih učbenikov in interaktivnih tabel ter številnih dodatnih gradiv z interaktivnimi ter multimedijskimi elementi.
Kot je pojasnila direktorica založbe Rokus Klett Maruša Kmet, je založba inovativna na področju vključevanja digitalnih vsebin v učbeniško gradivo, kar so prepoznali tudi nemški lastniki, ki njihove platforme širijo znotraj koncerna založbe Klett. V razvoj procesov in tehnologij pa bodo vlagali še naprej.
Nagrada nemškega gospodarstva, ki je bila tokrat podeljena petič, nagrajuje najpomembnejše tehnične, podjetniške in intelektualne inovacije podjetij v Sloveniji. Žirijo so sestavljali namestnik nemškega veleposlanika Bernhard Hauer, direktor in odgovorni urednik Časnika Finance Peter Frankl, direktor podjetja RWE Ljubljana Thomas Sichla in predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Pred podelitvijo nagrade je Slovensko-nemška gospodarska zbornica na IEDC – Poslovni šoli Bled pripravila srečanje na temo digitalizacije oziroma četrte industrijske revolucije, ki za vsa podjetja in razvite države pomeni drastične spremembe, so prepričani organizatorji.
Kako se s tem spopadajo, so pojasnili predstavniki različnih podjetij. Na sklepni okrogli mizi pa so se ukvarjali z vprašanjem, kako inovativno Slovenijo umestiti v digitalizirano Evropo. Spregovorili so o premagovanju strahu pred digitalizacijo in se strinjali, da je ta predvsem velika priložnost. Kot je povedal direktorica Siemens Slovenija Medeja Lončar, digitalizacija prinaša dobre stvari in potencialno tudi slabe, saj odpira kar nekaj socialnih vprašanj. Vsekakor pa fleksibilna proizvodnja prinaša ljudem veliko pozitivnega, kot so na primer avtonomni avtomobili in zdravila, prilagojena posamezniku.
Medtem ko se dogaja avtomatizacija, je že treba preiti v četrto industrijsko revolucijo, je dejal direktor Knauf Insulationa Tomaž Lanišek in kot primer v njihovem podjetju navedel, da bi v izolacijo nameščali čipe, ki bi javili, kdaj izolacija ni več ustrezna. Lanišek je prepričan, da je digitalizacija za Slovenijo velika priložnost.
“Ko gledamo splošno stanje v Sloveniji in v katero smer si želi država razvijati, mislim, da smo v marsičem zelo blizu temu, kar so ključne usmeritve Evrope in nam gre na precej področjih dobro,” je ocenil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh, ki se je okrogle mize udeležil namesto ministrice Maje Makovec Brenčič, zadržan pa je bil tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Kot je poudaril Boh, se intenzivno ukvarjajo s spremembami učnega prostora. “Delamo na tem, da mlade ljudi opremljamo s spretnostmi, da se bodo lahko hitro kompetentno prilagodili spremembah, saj je tehnologija zelo hitro zastarela,” je pojasnil in dodal, da si želi vlada z različnimi aktivnostmi prispevati svoj delček v digitalizaciji in ne biti cokla v razvoju digitalnih veščin. (sta)