Za sistematično sodno gonjo zoper podpredsednika SDS Zvoneta Černača stoji Kučanova udbomafija

Nekdanjega poslanca in aktualnega podpredsednika SDS Zvoneta Černača so sodni postopki stali že okoli dvajset tisoč evrov, a tudi v primeru uspeha sodni stroški niso in nikoli ne bodo povrnjeni v celoti. Tožita ga nekdanja zaposlena na Sovi Iztok Podbregar in Bojan Bratuša ter tajkun Herman Rigelnik.

V času, ko ustavni pravniki organizirajo okrogle mize na temo “Tajni predpisi včeraj, danes in jutri”, se nekdanji poslanec stranke SDS Zvone Černač bojuje s pravosodnimi mlini, kar seveda ni brez povezave z afero Sova v času, ko jo je vodil Iztok Podbregar.

Rabote na Sovi
Kot je znano, je leta 2007 t. i. Šturmova komisija v tedanji Janševi vladi razkrila številne rabote na Sovi. Omenjena Šturmova vladna komisija je leta 2007 razkrila, da je Sova v podjetje Webs, ustanovljenem leta 2004, med junijem 2004 in julijem 2005 prelila polovico letnih sredstev iz posebnega fonda, sredstva za njegovo ustanovitev in delovanje pa naj bi bila posredovana brez odobritve, a z vedenjem takratnega direktorja Sove Iztoka Podbregarja. Na ta način si je agencija želela zagotoviti direkten dostop do informacijske hrbtenice pod imenom podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami.

Agencija je načrtovala, da si bo s tem zagotovila komunikacijsko neodvisen dostop do spleta in s tem povezane dostope do posameznih servisov, ki so vsebina internetne ponudbe, je med drugim pisalo v poročilu takratne vladne delovne skupine. Takratni direktor podjetja Webs pa je bil Bojan Bratuša, nekdaj eden od vodilnih na Sovi. V zadnjih letih pred izbruhom afere je bil Bratuša šef oddelka prisluha etra in fizičnega priklopa, kar pomeni tehniko, ki lahko s pomočjo računalniškega programa razvozla zapletene signale mobilne telefonije.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je stekel tudi kazenski postopek zoper Iztoka Podbregarja in Bojana Bratušo, a je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zavrnilno sodbo, potem ko je maja 2013 od pregona brez obrazložitve odstopil okrožni državni tožilec Matej Peterca, leta 2014 pa so ustavili še odškodninski postopek, ki je tekel prek državnega pravobranilstva proti obema omenjenima za približno 61.000 evrov. Iztok Podbregar je od oktobra lani dekan kranjske Fakultete za organizacijske vede, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru.

V sodnih postopkih z Iztokom Podbregarjem pa se je znašel nekdanji poslanec SDS Zvone Černač. V času mandata Pahorjeve vlade je Černač kot opozicijski poslanec predsedoval Komisiji Državnega zbora za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS). Leta 2010 je omenjena komisija v letnem poročilu obravnavala tudi nepravilnosti, ki so se dogajale na Sovi, ko je bil direktor Iztok Podbregar, kar smo uvodoma poudarili. Černač je rabote, ki jih je ugotovila t. i. Šturmova komisija, takrat izpostavil in pri tem poudaril, da je Sova pod Podbregarjevim vodstvom delovala kot nekdanja tajna politična policija.  Podbregar pa je nato napovedal odškodninsko tožbo proti Černaču, češ da je slednji posegel v njegovo dobro ime. A se je Podbregarju zalomilo, saj je bila tožba kasneje zavrnjena. Iz sodbe jasno izhaja, da Černač v ničemer ni ravnal protipravno. Podbregar se je na sodbo pritožil, Višje sodišče v Kopru pa je odločitev nižjega sodišča decembra 2015 potrdilo.

[su_box title=”KOPRSKI ŽUPAN POPOVIČ ŽE LETA 2006 POTRDIL, DA KUČANOVA UDBOMAFIJA DEJANSKO OBSTAJA!”]

Koprski župan Boris Popovič je bil prvi, ki je javno potrdil, da Kučanova udbomafija dejansko obstaja. Popovič je v začetku decembra 2006 pred t.i. Kovačičevo parlamentarno preiskovalno komisijo zatrdil, da v ozadju njegovega pripora v letu 2003 in številnih kazenskih ovadb stoji bivši predsednik republike Milan Kučan. V politično navezo, ki je obvladovala razmere v Kopru in bila v ozadju ovadb, je Popovič poleg Kučana in tedanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar uvrstil še vodjo koprskega tožilstva Slavka Ožbolta, njegovega namestnika Bojana Pečnika, nekdanjega koprskega kriminalista Ljuba Volmuta in predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa. Z dogajanjem naj bi bila seznanjena tudi nekdanji premier Anton Rop in njegova svetovalka Marijana Kanduti. Po Popovičevih besedah je Kučan glede odreditve pripora po telefonu klical Cerarjevo, kar lahko potrdi visok uradnik na ministrstvu za pravosodje, ki pa ga koprski župan ni želel imenovati. »Prepričan sem, da sta to zadevo zakuhala Kučan in njegova udbomafija.« In Kučan? Sledil je njegov klasičen odgovor: »Z aretacijo nimam in nisem imel nič.«[/su_box]

Tožba Bojana Bratuše in Hermana Rigelnika
Slabo leto za Iztokom Podbregarjem, januarja 2011, je tožbo proti nekdanjemu poslancu Zvonetu Černaču vložil še Bojan Bratuša, ki je bil na Sovi, kot je ugotovila Šturmova komisija, zaposlen s ponarejenim spričevalom. Da bi se izognil blamaži tudi zaradi afere Webs, sta s Podbregarjem podpisala sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Največji absurd pa je, da je Bratuša tožbo proti Černaču vložil zaradi spletnega zapisa, ki je datiran mesec dni po seji KNOVS, to je 16. avgusta leta 2010 na spletni strani Dela. Članek, ki ima naslov “Kdo vse je na liniji”, je takrat deloma poročal o seji KNOVS z dne 15. julija 2010. Tedanji predsednik KNOVS Zvone Černač je omenjeno sejo sklical na zahtevo takratnih poslancev stranke Zares Francija Keka in Tadeja Slapnika zaradi domnevnega nezakonitega prisluškovanja in sledenja takratnemu direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju oziroma zaradi afere, poimenovane “Čista nota”.

V zahtevi za sklic seje sta omenjena poslanca Zaresa Bojana Bratušo obtožila nezakonitega sledenja in prisluškovanja. “Da gre za bivšega uslužbenca Sove, ki je mogoče z njo še vedno povezan,” sta zapisala Kek in Slapnik.

Pred 15. julijem 2010, torej pred sejo KNOVS, so o Bojanu Bratuši, ki je Sovo zapustil zaradi ponarejenega spričevala, o Websu in drugem, obširno poročali vsi mediji, kakor tudi o Bratušovem nezakonitem prisluškovanju in sledenju Žureju. A to Bojana Bratuše ni zmotilo in ni poseglo v njegove osebnostne pravice, to je v čast in dobro ime. Ne glede na to, da je Černač želel tako Sovo kot Bratušo takrat ščititi, o njem pa sta govorila takratna poslanca Zaresa Franci Kek in Tadej Slapnik, teh dveh Bratuša ni tožil, kar je zgovorno samo zase – primarna tarča je očitno bil podpredsednik SDS Zvone Černač!

Je pa Bratuša nato zoper Černača vložil še odškodninsko tožbo in sprva zahteval neverjetnih 21.000 evrov odškodnine in zakonske zamudne obresti. Okrožno sodišče v Kopru je Bratuši sprva v celoti zavrnilo tožbeno zahtevo, a se je Bratuša pritožil. Višje sodišče v Kopru je nato isto tožbo vrnilo v odločanje isti okrožni sodnici Tatjani Pavlovec, ki je nato na podlagi istih dokazov spisala diametralno nasprotno sodbo, kot jo je napisala sprva, ter razsodila, da je Zvonko Černač dolžan plačati  Bojanu Bratuši odškodnino v višini 5.000 evrov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Černač se je nato pritožil, a je Višje sodišče v Kopru Černačevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo okrožnega sodišča.

Černač pa se je znašel še v enem v kazenskem postopku, ker je na seji DZ pred dobrimi tremi leti (2013) ob interpelaciji takratnega ministra za finance Uroša Čuferja izrekel besede o tajkunskih prevzemih Hermana Rigelnika. Takrat je Černač dejal, da bi morali za svoje banke najprej poskrbeti njihovi lastniki, ne pa, da so si napolnili žepe, zapitek pa plačujejo državljani. Pri tem je Černač mislil Factor banko. Okrajno sodišče v Ljubljani je Rigelnikov zahtevek v celoti zavrnilo, a se je ta pritožil.

Spomnimo še na to: Zvone Černač je po odhodu Janeza Janše v nezakonit zapor na Dobu prevzel dobršen del aktivnosti vodenja stranke nase in se tudi zelo izpostavljal pri borbi za čimprejšnjo izpustitev Janše iz zapora. Tega Černačevega prizadevanja za pravico in resnico v zadevi Patria Milan Kučan seveda ni prezrl, kakor tudi ne Černačevega zgoraj opisanega prizadevanja za razkritje nečednosti ljudi iz Kučanovega klana … (nova24tv/ured)

V Sloveniji ni naključij: Černača kazensko ali odškodninsko tožijo ljudje, ki so tesno povezani z Milanom Kučanom.