SDS brez podpore za sicer urgentna priporočila za zagotovitev neodvisnega in nepristranskega delovanja RTV SLO

Poslanke in poslanci SDS so opozorili, da smo vse pogosteje priča prispevkom, ki vzbujajo dvom v nepristranskost in verodostojnost poročanja javne RTVS in kažejo tudi na odmik oz. kršitev sprejete zakonodaje, pri čemer je Anja Bah Žibert (SDS) uvodoma navedla nekatere konkretne primere.

Kot je dejal njen strankarski kolega Bojan Podkrajšek, z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se novinarji ne držijo pravil, ki jih zavezujejo k odgovornosti, natančnosti, nepristranskosti, verodostojnosti in preverjanju dejstev. Na to po njegovih besedah opozarjajo tudi mnogi gledalci, ki od javne RTVS zahtevajo spoštovanje zakonov in poklicnih meril, še toliko bolj, ker jih zakon zavezuje k obveznemu plačevanju rtv-prispevka.

[su_box title=”DOKLER BO MAČKOV DUH NA RTV SLO ŠE ŽIV, NI MOGOČE RAČUNATI NA NEODVISNOST”]Na RTV SLO so še dandanes klici in intervencije s strani botrov rdeče nomenklature, ki vplivajo na poročanje nacionalne televizije in radia. Včasih se je to delalo neposredno (glej video), danes pa morda bolj skrito, a še vedno mora biti jasno, kdo je (še vedno) na oblasti…[/su_box]

V SDS so tako med drugim predlagali, naj DZ priporoči vladi, da pozove vodstvo RTVS, da zagotovi dosledno spoštovanje poklicnih meril in načel novinarske etike, pa tudi, da vlada ustanovi neodvisen Nacionalni medijski svet, ki bi ga nadzirala Evropska komisija.

Poziv vlade vodstvu bi pomenil poseg v avtonomijo RTVS, ki ima z zakonom predvidene organe upravljanja, nadzora in poslovodenja, pa je poudaril minister za kulturo Tone Peršak in dodal, da so pravice in obveznosti urejene z zakonom in ne z dodatnimi priporočili.

S tem soglašajo v koaliciji, kjer menijo, da so tovrstni pozivi neprimerni in nesmiselni. V okviru avtonomije, ki je zagotovljena RTVS, nadzor zagotavljata programski svet in varuh pravic gledalcev in poslušalcev, je dejal Dragan Matić (SMC).

Marija Bačič (SD) je menila, da želijo predlagatelji v “deklarirani domnevni skrbi za neodvisno in nepristransko delovanje RTVS le to prikazati kot odvisno in pristransko, s tem načeti njeno verodostojnost, zaposlenim pa poslati nedvoumen politični signal”.

V DeSUS pa so po besedah Primoža Hainza mnenja, da bi morali prenoviti zakon o RTVS in da je to dolžnost zakonodajalca, ne pa da poziva k spoštovanju obstoječe zakonodaje, “ki smo jo dolžni vsi spoštovati”. Da je zakon o RTVS potreben korenitih sprememb, menijo tudi v opozicijski ZL, kjer so prav tako odrekli podporo priporočilom SDS.

Violeta Tomić (ZL) je ocenila, da gre za novo epizodo v napadih in obračunavanjih z novinarji in uredniki oz. nasploh z vsakim medijem, ki poroča za odtenek kritično do SDS. Je pa bila obenem tudi sama kritična do poročanja RTVS v nekaterih primerih.

Kot je poudaril Jernej Vrtovec, ne bi bilo prav, da bi politiki narekovali delovanje medijev. Se je pa med drugim dotaknil opozorila varuha pravic gledalcev Lada Ambrožiča, da za obravnavo njegovih priporočil ni časa in da se na sejah programskega sveta njegovih pozivov ne sliši. To zagotovo ni prav, je dejal.

Na pomisleke glede priporočil je Branko Grims (SDS) odgovoril, da ima DZ vso pravico opravljati nadzorstveno funkcijo, kako se zakon izvaja v praksi. Bah Žibertova pa je opozorila, da se nekatere nepravilnosti na RTVS dogajajo že leta, a se nič ne spremeni in da očitno tisti, ki bi morali terjati odgovornost, tega ne storijo. (sta/ured)