Obrambni ministri Nata spričo ruske grožnje potrdili veliko okrepitev sil na vzhodu EU

Zavezništvo namerava na Poljsko ter v Litvo, Latvijo in Estonijo napotiti štiri robustne večnacionalne bataljone, je na novinarski konferenci ob koncu prvega dne dvodnevnega zasedanja dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Sile v teh bataljonih, ki naj bi skupno štele od 3000 do 4000 vojakov, naj bi redno rotirale, kar pomeni, da naj ne bi bile redno nameščene na območju omenjenih držav. Baltske države in tudi Poljska se od protipravne priključitve ukrajinskega polotoka Krim k Rusiji pred dvema letoma čutijo ogrožene s strani ruske sosede.

Stoltenberg je izrazil zadovoljstvo, da so številne članice danes dale zaveze o svojem prispevku v bataljone. Podrobnosti o poveljstvu in njihovi sestavi sicer ni razkril, je pa zagotovil, da so bataljoni pripravljeni za bojevanje.

Zveza Nato s tem po njegovih besedah pošilja jasno znamenje – če bo katera od zaveznic napadena, bo celotno zavezništvo enotno odgovorilo. “Branili bomo članice zavezništva pred vsakršno grožnjo,” je dejal prvi mož Nata.

Med državami, ki naj bi prevzele vodenje bataljonov, omenjajo ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je ob začetku zasedanja potrdila, da bo Nemčija vodila enega od štirih bataljonov, vanj pa bi lahko prispevala več sto vojakov.

Odločitev o napotitvi bataljonov sodi v okvir okrepljene vnaprejšnje navzočnosti sil zveze Nato na vzhodu in je del celostnega svežnja priporočil za krepitev odvračalne in obrambne drže zavezništva, ki so ga danes potrdili ministri, uradno pa naj bi ga razglasili na julijskem vrhu v Varšavi.

“Slovenija bo v duhu solidarnosti podprla predlagani mehanizem. Slovenija bo sodelovala tudi v prihodnje, vendar je danes še prezgodaj govoriti o konkretnih prispevkih,” je ob začetku zasedanja dejala Katičeva.

Vse bo po besedah ministrice odvisno tudi od pogajanj z eno od vodilnih držav, bo pa Slovenija aktivno prispevala v obstoječe okvire, kot so Natove odzivne sile, sile v zelo visoki stopnji pripravljenosti in v poveljniške strukture.

O morebitnem slovenskem prispevku je Katičeva omenila možnost sodelovanja z obstoječimi zmogljivostmi, kot so četa vojaške policije, bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo, obveščevalna dejavnost, pa tudi s helikopterska podpora.

Ob krepitvi navzočnosti na vzhodu pa namerava zavezništvo okrepiti delovanje tudi na jugovzhodu, predvsem na območju Črnega morja. Stoltenberg je omenil, da Nato preučuje ponudbo Romunije, da zagotovi sedež večnacionalne brigade, ki bi izvajala aktivnosti Nata v regiji.

“Naša navzočnost v jugovzhodni regiji bo natančno prilagojena. Okoli večnacionalne brigade v Romuniji bomo vzpostavili kopenski element,” je dejal Stoltenberg in dodal, da bo ta enota “organizirala in izvajala aktivnosti Nata v regiji”.

Šlo naj bi predvsem za izvajanje vojaških vaj in drugih “varnostnih zagotovil” za pomiritev strahov vzhodnoevropskih članic zavezništva pred Rusijo, je pojasnil Stoltenberg. Ob tem je poudaril, da si Nato ne želi nove hladne vojne. Zato je pomembno, da vse poti za politični dialog kot tudi vojaški stiki ostanejo odprti.

Ministri so govorili tudi o kibernetski obrambi. Strinjali so se, da se kibernetski prostor na vrhu v Varšavi prepozna kot operativno domeno. To bo po besedah Stoltenberga zavezništvu omogočilo, da bo bolje ščitilo svoje misije in operacije.

Ob tem je potrdil, da bi kibernetski napad lahko sprožil člen 5. ustanovne listine zveze Nato, ki govori o kolektivni obrambi oziroma o tem, da je napad na eno članico napad na zavezništvo in vse njegove članice.

Ena od tem zasedanja so bili tudi izdatki za obrambo. Cilj zavezništva je, da članice za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Po večletnem krčenju izdatkov za obrambo smo ponovno na pravi poti, je ocenil Stoltenberg. “V letu 2015 je prišlo do manjšega povečanja izdatkov za obrambo v evropskih zaveznicah in Kanadi. Naše ocene kažejo nadaljnje povečanje obrambnih izdatkov v letu 2016.” K tej temi se bodo znova vrnili na vrhu v Varšavi.

Slovenija je po izdatkih za obrambo na repu zavezništva. Lani je za obrambo namenila 0,95 odstotka BDP, v letošnjem letu pa je po navedbah Katičeve prispevek za obrambne izdatke dvignila na 0,96 odstotka BDP.

Slovenija se sicer zaveda, da zaostaja pri izdatkih za obrambo. Ministrica pričakuje, da se bodo na vladi v okviru rebalansa proračuna za leti 2017 in 2018 pogovarjali o dodelitvi dodatnih virov.

Ob delovni večerji bodo ministri govorili tudi o krepitvi sodelovanja med Natom in Evropsko unijo. Poudarek bo na izgradnji obrambnih sposobnosti ranljivih držav v soseščini, skupnem zoperstavljanju hibridnemu vojskovanju ter pomorski varnosti v Sredozemlju in Egejskem morju, vključno s preprečevanjem nezakonitih migracij.

V teh operacijah bi lahko sodelovala tudi večnamenska ladja Triglav. A to po besedah Katičeve letos ni predvideno, saj se mora posadka okrepiti in konsolidirati, treba je izvesti nujna vzdrževalna dela. Morebitno ponovno udejstvovanje bi bilo možno šele v drugi polovici prihodnjega leta.

Slovenija sicer meni, da je sodelovanje Nata in EU nujno, saj si podvajanj ne moremo privoščiti. Zato bo podprla oblikovanje skupne izjave, ki jo bosta na področju varnosti v Varšavi sprejela Nato in EU, je še povedala Katičeva. (sta)