Vlada sprejela predlog novele medijskega zakona

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o medijih. Poglavitne vsebinske rešitve v zakonskem predlogu se nanašajo na obveznost oblikovanja pravil komentiranja, določitev roka vložitve zahteve za objavo popravka, delež predvajanja slovenske glasbe in na nadzor izvajanja zakona, so sporočili z vlade.

Ureditev deleža predvajanja slovenske glasbe, ki je že ob prvem osnutku naletela na buren odziv, v predlogu ostaja pri tem, da mora dnevni čas predvajanja vsebovati najmanj deset odstotkov slovenske glasbe oz. polovico celotne kvote. Najmanj 70 odstotkov tega deleža mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, iz česar so izvzeti programi, ki predvajajo pretežno instrumentalno glasbo. Najmanj četrtino tega deleža pa mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.

Novost je tudi evidenca skladb, s pomočjo katere bo mogoče opredeliti glasbo, ki ni starejša od dveh let. Ta bo po predlogu novele dostopna na spletni strani ministrstva za kulturo, ki bo z njo tudi upravljalo, podatke o skladbah pa bodo morali priglasiti avtorji oz. izvajalci sami. Predlog še določa, da temu deležu ne bo treba zadostiti, v kolikor bo v evidenci manj kot sto skladb.

Glede na drugi osnutek, ki je bil julija objavljen na spletni strani ministrstva, in zdajšnjim predlogom je le malo sprememb. Opustili so določbo o minimalni kvoti slovenske glasbe izvajalcev, ki niso starejši od 25 let, in določili, da evidenco nove glasbe vodi ministrstvo za kulturo ter da se strategija razvoja radijskih in televizijskih programov nanaša na naslednje petletno obdobje.

Delež glasbe mladih izvajalcev, starih do 25 let, v predlogu novele ni več opredeljen, ker so se pojavili določeni pomisleki v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. Vprašanje mladih izvajalcev bo zato obravnavano v okviru javne razprave o medijski strategiji, ki bo predstavljala strateško podlago za celovito spremembo zakona o medijih, so za STA povedali na ministrstvu za kulturo.

Namen zakonske rešitve, da obveznost zagotavljanja deleža slovenske glasbe, prvič predvajane pred največ dvema letoma, ne velja v času, ko je glede na podatke iz evidence na voljo manj kot 100 skladb, pa je v tem, da se prepreči zakonska prisila ponavljanja istih skladb, so pojasnili na ministrstvu. Pri tem so opozorili, da evidence skladb niso uvedli na predlog Sindikata glasbenikov Slovenije.

Predlog tudi določa obveznost izdajatelju, ki omogoča komentiranje v okviru svojega medija, da oblikuje pravila komentiranja in jih javno objavi na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, pa mora biti umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi oz. najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Predlagana rešitev je povezana z vprašanjem odgovornosti za objavljene vsebine po veljavni določbi 18. člena zakona o medijih, ki določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo.

Prav tako predlog novele določa rok vložitve zahteve za objavo popravka. Objava popravka se tako lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila. Takšno spremembo je zahtevalo ustavno sodišče v odločbi z 21. oktobra 2010.

Poleg tega predlog spreminja določbe o inšpekcijskem in prekrškovnem nadzoru nad izvajanjem zakona. Po veljavni ureditvi inšpekcijski nadzor opravlja ministrstvo za kulturo, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) pa le strokovno nadzorstvo nad izvajanjem posameznih zahtev in omejitev na področju radijskih in televizijskih programov, pri čemer nima možnosti izreka kazenske sankcije v obliki glob.

S prenosom opravljanja inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora na en organ, to je AKOS, bo po pričakovanju ministrstva dosežena večja hitrost in učinkovitost postopkov nadzora. V vseh ostalih primerih pa bo nadzor, tako kot doslej, še vedno opravljalo ministrstvo oz. njegov organ v sestavi, inšpektorat za kulturo in medije. S takšnim predlogom ministrstvo sledi rešitvi iz zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, kjer inšpekcijski in prekrškovni nadzor že v celoti opravlja AKOS. (sta)