Sredi tedna, ko je Golobič priznal svojo laž glede deleža v nizozemskem podjetju Ultra Sum, se je predsednik države podil po velenjskem premogovniku. Tam si je ogledal težaško delo rudarjev in njihov nadzorni center. Ko je prišel na površje zemlje, so ga že čakali mikrofoni v zvezi z Golobičevimi lastniškimi akrobacijami. Molčal je kot rudar 500 metrov pod zemljo. Šele včeraj je dejal: “Napako je priznal, jo obžaloval in se zanjo opravičil in mislim, da je to dobro. Opazil sem tudi to, da pri njegovem ravnanju ni bilo nobene protipravnosti.”
Protipravnost gor ali dol, dragi Danilo: tukaj gre za vprašanje moralne integritete in za etične politične standarde, ki pa so v Golobičevem primeru na čisti nuli.
Türk bi moral reči: “Najraje bi ostal kar pod zemljo, ko vidim, kaj se gre oblast na površju.”
Foto: Borut Peterlin
