Na Trgu republike več kot 2.000 slovenskih patriotov. Janša: Cerar tudi deli narod, saj je “pozabil” na prvo osamosvojitveno vlado!

Pri razorožitvi TO s strani JLA pred 25 leti je šlo za krajo, je na okrogli mizi, ki jo je v Ljubljani pripravil VSO, dejal upokojeni brigadir Anton Krkovič. Tudi zato ne more sprejeti dejstva, da slovenski pravosodni sistem do danes za to ni sankcioniral še nikogar. Takratni obrambi minister Janez Janša pa je razorožitev ocenil kot veleizdajo.

Na okrogli mizi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so se namreč spomnili dogodkov pred 25 leti, ko je JLA 14. maja začela razoroževati Teritorialno obrambo (TO). Spomnili so se tudi samih osamosvojitvenih procesov.

Janez Janša, ki je dva dni po izdaji ukaza o razorožitvi kot minister za obrambo v prvi slovenski demokratično izvoljeni vladi prevzel posle, je dejal, da je bila razorožitev eden najnevarnejših poskusov, da se prepreči oblikovanje samostojne države.

Opozoril je, da se takratno staro republiško vodstvo na ukaz ni primerno odzvalo. “Ob primopredaji sam takratnega sekretarja za obrambo Janka Kušarja vprašal, če je res, da JLA razorožuje TO. Gledal je v tla in rekel: ‘Nič ne vem o tem.’ In to kljub temu, da sem nato tisti dan od tajnice ves čas dobival sporočila, da TO razorožujejo,” je dejal Janša.

Da nič ne ve o razorožitvi, mu je, tako Janša, dejal tudi takratni predsednik predsedstva SRS Milan Kučan. “Pozneje je bila narejena analiza razorožitve, ki je pokazala, da je šlo za debelo laž, saj je večina poveljnikov TO o ukazu o razorožitvi najprej obveščalo predsedstvo in predsednika predsedstva,” je dejal Janša. Tako Kušar kot Kučan sta sicer že pred časom zanikala, da sta že prej vedela za razorožitev, a da nista ukrepala.

Ker so bili slovenski teritorialci zaradi razorožitve “goli in bosi”, se je po besedah Janše pojavila potreba po oblikovanju lastnih obrambnih sil. Tako je na pobudo Krkoviča začela nastajati Manevrska struktura narodne zaščite. Po besedah Krkoviča je bila njena naloga vojaško zavarovanje osamosvojitvenih procesov, hkrati pa je pomenila začetek nastajanja Slovenske vojske.

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi polkovnik Hrvaške vojske Đuro Glogoški in brigadir Hrvaške vojske Ivan Vukić.

Glogoški je dejal, da je v približno istem času kot v Sloveniji razorožitev TO potekala tudi na Hrvaškem, le s to razliko, da je bila na Hrvaškem TO popolnoma razorožena, medtem ko je slovenski uspelo ohraniti nekaj orožja. V položaju, v kakršnem je nastal na Hrvaškem, je po besedah Glogoškega Hrvaški z orožjem pomagala Slovenija, za kar se ji je danes zahvalil.

Glogoški sicer na Hrvaškem že nekaj časa protestno spi v šotoru. Kot je povedal, ga moti, da se na Hrvaškem po vojni nič ni spremenilo. “Ko se je vojna leta 1995 končala, smo namreč hrvaški branitelji verjeli, da smo državo predali ljudem, ki jo bodo dobro vodili, namesto tega pa so se začele kraje in uničevanje,” je dejal. Zato želi s protestnim spanjem v šotoru vzpodbuditi spremembe.

Na Hrvaškem po njegovih besedah nekateri enostavno ne priznajo hrvaške države in si želijo vrnitev Jugoslavije, nekaj podobnega pa se po besedah predsednika VSO Aleša Hojsa dogaja tudi v Sloveniji.

Še pred okroglo mizo so sicer predstavniki VSO z nekaterimi hrvaškimi organizacijami, ki gojijo vrednote osamosvojitvene vojne na Hrvaškem, podpisali listino o sodelovanju.

Danes ob 18.00 uri pa je na Trgu republike potekala tudi slovesnost ob obletnici začetka organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve organizira prireditev ob “25. obletnici demokratičnih sprememb in ustanovitvi Manevrske strukture narodne zaščite Republike Slovenije”, na kateri sta bila glavna govornika Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, in Aleš Primc iz Odbora 2014. Zbralo se je več kot 2000 ljudi. Dogodek na Trgu republike v Ljubljani sicer poteka pod naslovom “Ponosni na Slovenijo”.

Glede tega, kdo je zmagal pred četrt stoletja, je Hojs dejal, da je zmagal slovenski narod nad monolitno partijsko državo. Dejal je, da takrat drugače mislečih niso izključevali. “Nasprotnike osamosvojitve smo povabili zraven,” je dejal.

V naših krajih fašizma in nacizma že dolgo ni več, je dejal Hojs. Se pa plazi komunizem, zato proces osamosvajanja še ni končan, je dodal.

Prve besede Aleša Primca so bile: “Maslesa, Fišer, Vlaj in Klemenčič so še na položajih.” Nekateri še danes pravijo, da je bila osamosvojitev napaka, je dejal Primc. “Če tega ne bi storili, bi bilo še več ljudi v zaporu brez dokazov,” je dejal.

Med govorci sta tudi prvi predsednik vlade po osamosvojitvi Lojze Peterle in takratni obrambni minister Janez Janša. Peterle je dejal, da se je “ta prostor spremenil iz Trga revolucije v Trg republike. Lipo, ki smo jo takrat posadili, pa so lani potiho odstranili.” Peterle je še dejal: “Spomenik revoluciji pa ostaja. Dokler bo tam stal, to ne bo prostor praznovanja in enotnosti.”

Izraz Manevrska struktura narodne zaščite je kompliciran, in sicer zato, ker “smo vojsko gradili skrito očem iz Beograda,” je dejal Janša. Beograd je namreč po Janševih besedah razoroževal Teritorialno obrambo. Za ta ukaz so vedeli in ga tudi sokreirali nekateri Slovenci, je še dodal Janša.

Janša je v svojem govoru Jožeta Pučnika označil za vizionarja. Prišel bo dan, ko bo osrednji trg v Ljubljani poimenovan po njemu, je dejal.

Janša je še dejal, da so bili ukrepi za osamosvojitev v skupščini vedno komajda izglasovani. “Tako opevane enotnosti ni bilo in je ni,” je dejal. Janša je premierja Mira Cerarja označil za tistega, ki tudi deli. Tudi Cerar je šel na obletnico prve vlade po 2. svetovni vojni, na obletnici prve in edine osamosvojitvene vlade ga pa ni, je dejal.

Janša je spomnil še na naslednjo nemarnost zdajšnjih oblastnikov: “Najprej so z ljubljanskega gradu sneli slovensko zastavo, nato pa s tega trga umaknili še lipo!”

“Upanje bo živo, dokler bomo na ta trg prihajali s slovenskimi zastavami,” je še dejal Janša.

Prišli so tudi predstavniki hrvaških veteranskih organizacij, ki so z Združenjem VSO podpisali listino o sodelovanju. V Združenju VSO sicer spominjajo tudi na obletnico demokratičnih volitev pred 25 leti. “Vse to je zadosten razlog za praznovanje,” sporočajo. (sta/ured)