Je WikiLeaks svoboda govora ali grožnja svobodi?

Inštitut Jožeta Pučnika in Inštitut za kulturno diplomacijo iz Berlina sta včeraj v Ljubljani pripravila okroglo mizo z naslovom, WikiLeaks: svoboda govora ali grožnja svobodi? Na razpravi so svoja mnenja med drugimi soočili tudi predsednik SDS-a Janez Janša, ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in sociolog Matej Makarovič. Prireditev so preko spleta prenašali tudi v nemško prestolnico.

Gostje, ki so imeli precej deljena mnenja, so si bili enotni, da fenomen WikiLeaks verjetno ne bo bistveno spremenil sedanjega sistema, ampak bo najverjetneje zgolj vplival na to, da bodo diplomatska poročila manj odkrita in bolj obdelana. To pa bi naj, kot sta opozorila Joseph Mussomeli in Ernest Petrič, na dolgi rok prineslo več škode kot koristi.

Ameriški veleposlanik Mussomeli je sicer podprl prizadevanja WikiLeaksa, da razkriva dejanja, ki dokazujejo pokvarjenost in zarotništvo oblasti, a je hkrati povedal, da tudi pravica do znanja ni absolutna. Dejal je, da ni prav, če se WikiLeaks razlaga kot nekaj, kar si prizadeva za transparentnost. Ob razkrivanju vseh podatkov lahko pride do ravno nasprotnega učinka ter manjše transparentnosti, saj nas preveč svetlobe lahko zaslepi, je še dodal.

Z Mussomelijem se niso strinjali vsi v dvorani in okroglo mizo označili kot opravičevanje ameriških vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Med njimi je nekdo, ki se je razkril kot nekdanji agent Službe državne varnosti (SDV), izpostavil depešo, v kateri ameriška državna sekretarka Hillary Clinton naroča diplomatom, da zbirajo zelo osebne informacije o slovenskih politikih.  Mussomeli je ob teh navedbah izrazil dvom in povedal, da tudi če bi bila depeša bila , je diplomati ne bi izvajali in bi bila proti vsemu, za kar se ZDA zavzemajo.  Predsednik SDS Janez Janša pa je ob tem dodal, da četudi bi bila omenjena depeša resnična, bi bila pravljica v primerjavi z navodili, ki so jih imeli agenti SDV. Prisotnim je povedal, da bi nas v Sloveniji bolj kot WikiLeaks morali zanimati arhivi o akcijah nekdanje SDV. Janša je opozoril še na protiustavno in protizakonito odločitev Arhiva Slovenije, da zapre arhive o SDV. Po njegovem mnenju bi z njimi dokazali, da je ta jugoslovanska obveščevalna služba stala za napadom v Velikovcu na avstrijskem Koroškem leta 1979 in da je pri tem sodeloval nekdo, ki je še danes na visokem položaju v Sloveniji. Če bi bili ti podatki objavljeni – in kot trdi Janša, bodo – ne bi povzročili neke posebne škode, kot bi jo na primer WikiLeaksovo razkritje kakih oporečnikov v Severni Koreji, ki bi jih verjetno doletela smrt. Pokomentiral je še  slovensko javnost in medije, ki so zelo glasni,  ko gre za kršitve demokratičnih pravic v tujini, ko pa se to dogaja v Sloveniji in ko za tem stoji Arhiv Slovenije, so tiho.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi sociolog Matej Makarovič in dejal, da fenomena WikiLeaksa ne moremo razumeti, če ne razumemo odnosa preostalega sveta do ZDA. Ta odnos je po Makarovičevem mnenju včasih infantilen, saj imamo na eni strani slepo sovraštvo do te države, na drugi strani pa obožujemo njihov način življenja.

Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pa je povedal, da v diplomaciji res ni vse za v javnost ter da je potrebna neka prava mera. Dejal je še, da bodo prav zaradi WikiLeaksa diplomati še bolj “frizirali” svoja poročila in morda ne bodo napisali tega, kar se o nekem voditelju govori, saj bo vse to enkrat objavljeno. Kot je še povedal se sam zavzema za tajne pogovore med diplomati.

O fenomenu WikiLeaksa so spregovorili tud na okrogli mizi v Ljubljani, Janez Janša pa je ob tem opozoril, da bi nas v Sloveniji bolj kot WikiLeaks morali zanimati arhivi o akcijah nekdanje SDV.

Foto: Matic Štojs