Požrešna levica: minister Križanič “pojedel klobase”, Šoltes pa bi se rad prigrizel do mandatarja tehnične vlade

Potem, ko je Demokracija kot prvi medij v državi v začetku tedna razkrila, da bo predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes premieru Borutu Pahorju predlagal razrešitev finančnega ministra Francija Križaniča, se je včeraj spet stresla Slovenija. Formalno se Šoltesov poziv Pahorju nanaša na nezadovoljivo izvedene popravljalne ukrepe v zvezi z revizijskim poročilom računskega sodišča o smotrnosti poslovanja pri neodplačnem prenosu, odkupu, in prodaji kapitalske naložbe v delež družbe Splošna plovba iz Portoroža. Pahor je sedaj dal Križaniču teden dni časa, da ta pripravi odgovor in pojasnila v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča, a Križanič že sedaj pravi, da sam ne misli odstopiti.

Vrhovni državni revizor Samo Jereb pa je za Križaničevo ministrstvo povedal duhovito prispodobo. “Če si predstavljamo, da ima republika Slovenija shrambo, v kateri visi deset klobas, in država ne želi, da se jih porabi do leta 2012, sprejme predpis, omeji porabo in reče, da se klobas ne sme pojesti do nekega datuma. Če pa gre nek minister v shrambo in te klobase poje, ministrstvo za finance nerazumno pravi, da ker nimamo proračunske postavke, kamor bi to, ob omejitvi porabe, lahko knjižili, ne moremo sknjižiti tega, da je nekdo pojedel deset klobas. In še vedno prikazujemo, da imamo polno shrambo. To ni res,” je bil nazoren Jereb.

Še bolj kot uradni pozivi računskega sodišča, pa so zanimivi zakulisni boji znotraj levice. Tako je včeraj politični analitik Boštjan M. Turk za nacionalkine Odmeve dejal, da gre pri trku Šoltes-Križanič za “brezkompromisni boj za primat na levici”. Ob tem Turk dopušča možnost, da gre pri tem tudi za lastne Šoltesove politične ambicije, vendar trdi, da gre predvsem za ambicije tistih, ki ga iz zakulisja predlagajo (ti ljudje ga poleg Zorana Jankovića vidijo kot najbolj resnega kandidata za mandatarja tehnične vlade) in omenil bivšega predsendnika Milan Kučana, ki je na Dražgošah nedovumno pokazal, da je ravno on tisti, ki bo na novo preuredil “izvršno oblast” na levici.

A hkrati je potrebno opozoriti, da se Križanič ne bo dal kar tako lepo odgnati iz ministrskega položaja, zlasti, ker ima med “hardcorovci” socialnih demokratov še vedno veliko podporo, tega pa se zaveda tudi sam Pahor, ki bo tokrat raje desetkrat premislil preden bi Križaniča sam pozval k odstopu kot je to naredil v preteklosti s Karlom Erjavcem. Če bi Pahor vendarle predlagal državnemu zboru Križaničevo razrešitev, lahko resno računa tudi na polovično nasprotovanje svojih lastnih poslancev. Kakorkoli se bo že zadeva v zvezi s Križaničem obrnila, pa je že popolnoma jasno, da Pahor (že dolgo) več ne obvladuje položa tako na čelu vlade kot v lastni stranki.  

Zdi se, da bo Pahor s Križaničem v prihodnosti imel še večje probleme kot jih je imel z nekdanjo vodjo svojega kabineta Simono Dimic: od njegove odločitve glede Križaniča je namreč odvisno ali se bo prelom v jedru SD zgodil že zdaj ali šele v času blizu naslednjih parlamentarnih volitev. 

Foto: Borut Peterlin/Mladina