Po več letih čakanja in vrsti neuspešnih poskusov za celovito obnovo mariborskega kulturnega centra Pekarna so njegovi uporabniki predlagali, da se namesto velikopoteznega projekta gre v sistematično investicijsko vzdrževanje obstoječih stavb, kar bo zahtevalo manjše finančne vložke. Na mariborski občini so predlog sprejeli.
“Za realizacijo projekta bo potrebno preveriti sedanje stanje z vidika požarne varnosti in statike ter pripraviti programsko projektno nalogo za obnovo objektov in definirati obseg potrebnih del v skladu s predlogom uporabnikov,” so glede predloga programskega sveta Pekarne za STA pojasnili na občini.
Po besedah člana programskega sveta Pekarne Ramiza Derlića iz kulturnega društva Mladinski center IndiJanez je takšna rešitev najbolj primerna glede na dosedanje izkušnje pridobivanja in porabe razpisnega denarja za obnovo. “Postopno vzdrževanje tudi ne bo bistveno posegalo v tekoče aktivnosti uporabnikov,” je prepričan.
Nova ocena stroškov še ni pripravljena, saj je potrebno najprej definirati vsebinski in programski obseg obnove. Sredstva za postopno investicijsko vzdrževanje stavb bo potrebno zagotavljati v naslednjih občinskih proračunih, saj v letošnjem v ta namen ni predvidenih sredstev.
V skladu z omenjenim novim predlogom je potrebno definirati tudi nov upravni model Pekarne, na podlagi katerega se bodo uredile medsebojne relacije uporabnikov in upravljavca objektov. V ta namen so že ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz uporabnikov in predstavnikov občine.
Po zaključku prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo, se je prenova Pekarne v letu 2011 ustavila. Sedaj je na vrsti obnova Lubadarja in Hladilnice, za kar je občina pred leti dobila na voljo evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. A ker ni spoštovala dogovorjenih rokov in tudi do konca lanskega leta ni pričela z gradnjo, je obljubljena evropska sredstva izgubila.
Na začetku tega leta se je želela občina s tem projektom prijaviti na razpis, na katerem bo država razdelila še zadnje neporabljene milijone evrov iz iztekajoče se finančne perspektive EU, a so se pojavili dvomi v postavljeno ceno projekta, ki je samo za investicijo v Hladilnico in Lubadar zahtevala 4,8 milijona evrov. V letošnjem občinskem proračunu je bilo sprva v ta namen načrtovanih 760.000 evrov, a so jih v drugem branju prerazporedili drugam.
Pekarna je 6000 kvadratnih metrov velik kompleks v središču mesta, ki je bil zgrajen konec 19. stoletja in je najprej služil kot pekarna za prepečenec, od tod tudi ime, nato pa kot vojaški objekt. Po osamosvojitvi Slovenije je izgubil svojo vlogo, zato ga je občina obljubila mladinskim dejavnostim. A obljube ni uresničila, zato so ga 16. junija 1994 aktivisti preprosto zasedli in začeli s programom. Pekarna vse od takrat živi v duhu mladinske alternative, z vrhuncem v drugi polovici 90-ih let. (sta)
Pekarna Hladilnica v Mariboru

@baubau. Tudi to sem, ker me je zanimalo, raziskoval. Krivec je po vsej verjetnosti Čeh Josef Pavol Šafárik. Našel sem zapis v “Novice gospodarskih, obrtniških in narodnih stvari” iz leta 1862, kjer izraza že enačijo. V Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1844 še stoji beseda Slaven, v Oznanilu na strani 116.
________________________________
Oznanilo.
Po priporočenji gospoda profesorja J.
Šafárika oznanimo prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj
v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del
„Golubice s cvetom knjižestva srbskog“
(golobica s cvetam pismenstva
serbskiga), ki bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in
za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do
konca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna
céna mu je 1 gold. sr. — G. G., ki se na imenovane
bukve naročiti želijo, naj rečeni naročivni dnar s
svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do
bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga
Vozaroviča v Belgrad, kjer se bodo bukve natisnile,
poslati potrudijo. Ker so v dopisu, ki smo ga pred
nekimi dnevi is Belgrada prijeli, častiti gospod
Šafárik, proſesor pri serbskimu učelišu v Belgradu,
sami te knige priporočili, ne gre dvomiti, de jih
bodo vsi tisti Slaviani z veseljem sprejeli, ki znajo v
Cirilovih čerkah brati.
Danaſhnimu liſtu je peti dél vinoréje perdjan.
Miſlim, de bo vſak rasumnomiſlezhi Şlavjan
to pravilo sa dobro ſposnal, ki eniga ali drusiga
pravopiſa priſtraſtno ne zhiſla in komur je v reſnizi
od ſerza, de ſe ljudſtvo isobrasi in oſrezhí.
Dr. Bleiweiſ, vrednik.
______________________________
Novice gospodarskih, obrtniških in narodnih stvari…1862
Ime Slovan ali Slavjan pride po misli učenih od
slova, to je, besede, (s ktero so se eden druzega
razumeli, kakor Nemec od nemega (mutastega), to je
takega, ki ga Slovani niso razumeli), ali pa od stare boginje
Slave, ktero so predníki naši častili, in ktera se še
dandanašnji v nekterih narodnih pesmah v spomin jemlje in
čisla; ali pa tudi od slavni (imenitni), ker so si predniki
naši slavo zadobili; Slavak in Slovak, Slavjan (po
hrvaško, rusko in poljsko) in Slovan (po češko) je enako,
ravno tako Slovenec ali Slovinec. (O tem je pisal J. P.
Šafařik: „starožitnosti Slovanské“ in Jau Kollár:
„Slava bohynĕ.“)
http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUKP14041-1862.html#pb.004
Skratka, v tistih časih je bila zmešnjava popolna. Težko pa je to danes, postavljati na nove temelje. Tudi besedo Maribor so si izmislili in velja še danes.
vof