Obnova mariborske Pekarne bo potekala po korakih

“Za realizacijo projekta bo potrebno preveriti sedanje stanje z vidika požarne varnosti in statike ter pripraviti programsko projektno nalogo za obnovo objektov in definirati obseg potrebnih del v skladu s predlogom uporabnikov,” so glede predloga programskega sveta Pekarne za STA pojasnili na občini.

Po besedah člana programskega sveta Pekarne Ramiza Derlića iz kulturnega društva Mladinski center IndiJanez je takšna rešitev najbolj primerna glede na dosedanje izkušnje pridobivanja in porabe razpisnega denarja za obnovo. “Postopno vzdrževanje tudi ne bo bistveno posegalo v tekoče aktivnosti uporabnikov,” je prepričan.

Nova ocena stroškov še ni pripravljena, saj je potrebno najprej definirati vsebinski in programski obseg obnove. Sredstva za postopno investicijsko vzdrževanje stavb bo potrebno zagotavljati v naslednjih občinskih proračunih, saj v letošnjem v ta namen ni predvidenih sredstev.

V skladu z omenjenim novim predlogom je potrebno definirati tudi nov upravni model Pekarne, na podlagi katerega se bodo uredile medsebojne relacije uporabnikov in upravljavca objektov. V ta namen so že ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz uporabnikov in predstavnikov občine.

Po zaključku prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo, se je prenova Pekarne v letu 2011 ustavila. Sedaj je na vrsti obnova Lubadarja in Hladilnice, za kar je občina pred leti dobila na voljo evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. A ker ni spoštovala dogovorjenih rokov in tudi do konca lanskega leta ni pričela z gradnjo, je obljubljena evropska sredstva izgubila.

Na začetku tega leta se je želela občina s tem projektom prijaviti na razpis, na katerem bo država razdelila še zadnje neporabljene milijone evrov iz iztekajoče se finančne perspektive EU, a so se pojavili dvomi v postavljeno ceno projekta, ki je samo za investicijo v Hladilnico in Lubadar zahtevala 4,8 milijona evrov. V letošnjem občinskem proračunu je bilo sprva v ta namen načrtovanih 760.000 evrov, a so jih v drugem branju prerazporedili drugam.

Pekarna je 6000 kvadratnih metrov velik kompleks v središču mesta, ki je bil zgrajen konec 19. stoletja in je najprej služil kot pekarna za prepečenec, od tod tudi ime, nato pa kot vojaški objekt. Po osamosvojitvi Slovenije je izgubil svojo vlogo, zato ga je občina obljubila mladinskim dejavnostim. A obljube ni uresničila, zato so ga 16. junija 1994 aktivisti preprosto zasedli in začeli s programom. Pekarna vse od takrat živi v duhu mladinske alternative, z vrhuncem v drugi polovici 90-ih let. (sta)

Pekarna Hladilnica v Mariboru