Priljubljena papeža bosta 27. aprila postala svetnika
Katoliška cerkev bo 27. aprila dobila dva nova svetnika. Prvič v zgodovini Cerkve bosta svetnika postala dva papeža hkrati. Priljubljena, a precej različna papeža Janez Pavel II. in Janez XXIII. sta vsak na svoj način pomembno zaznamovala Cerkev v 20. stoletju. V Rimu ob kanonizaciji pričakujejo več milijonov vernikov.
Kanonizacija papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. bo potekala na Trgu svetega Petra, začela pa se bo ob 10. uri.
Odločitev, da bodo papeža, ki se uvrščata med najvplivnejše osebnosti Katoliške cerkve v modernem času, za svetnika razglasili na skupni slovesnosti, si številni razlagajo kot prizadevanje za ohranitev ravnovesja spričo dejstva, da gre za dve zelo različni osebnosti.
Medtem ko naj bi Janez XXIII., ki je bil papež med letoma 1958 in 1963, spadal v progresivno vejo znotraj Cerkve, Janeza Pavla II., ki je Cerkev vodil med letoma 1978 in 2005, opisujejo kot konservativca. Janez XXIII. je bil dostopen in preprost, Janez Pavel II. pa karizmatičen, samozavesten in močan.
“Rdeča nit, ki povezuje oba papeža, je njuna vera,” je poudaril papežev vikar za rimsko škofijo, kardinal Agostino Vallini.
Papež Frančišek je odločitev o kanonizaciji sporočil 30. septembra lani. Razglasitev papeža Janeza Pavla II. za svetnika je odobril julija, potem ko je uradno priznal njegov drugi čudež. S tem je ugodil želji vernikov, ki so leta 2005 ob smrti priljubljenega papeža na Trgu sv. Petra vzklikali “Santo subito!” (Svetnik takoj!).
Pot do svetništva zahteva dva “potrjena” čudeža. Za potrditev čudeža mora biti ozdravitev takojšnja, trajna in brez znanstvene razlage.
Papež Janez XXIII. ima priznan le en čudež – čudežno ozdravitev redovnice, ki je leta 1966 po priporočanju pokojnemu papežu na nerazložljiv način okrevala po hudi bolezni – a je papež Frančišek vseeno potrdil njegovo kanonizacijo.
Janezu Pavlu II. pa Cerkev priznava dva čudeža. Pri prvem gre za ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre, ki je prebolela parkinsonovo bolezen, ko je molila za pokojnega Janeza Pavla II. Drugi čudež naj bi se zgodil 1. maja 2011, ko je bil papež na Trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer naj bi ozdravela ženska iz Kostarike.
Papež Frančišek je na kanonizacijo povabil tudi svojega predhodnika, papeža Benedikta XVI. Na dogodku bosta prisotni tudi obe ženski, ki sta ozdraveli na priprošnjo Janeza Pavla II. Po slovesnosti bodo verniki lahko molili na grobovih obeh papežev.
Cerkev in verniki se na kanonizacijo pripravljajo že nekaj časa, tik pred razglasitvijo novih svetnikov pa se bodo priprave še okrepile. Tako bo 22. aprila srečanje mladih v lateranski baziliki v Rimu, na predvečer kanonizacije pa v večnem mestu pripravljajo t. i. belo noč cerkva. 26. aprila od 21. ure dalje bodo cerkve v središču Rima odprte za molitev in spoved, v nekaterih bo molitveno bdenje z branjem Svetega pisma in besedil obeh papežev potekalo v tujih jezikih.
Dan po kanonizaciji bo na Trgu sv. Petra v Vatikanu zahvalna sveta maša.
Vatikan je pred razglasitvijo papežev za svetnika sprožil obsežno kampanjo na družbenih omrežjih. Podatke o kanonizaciji vernikom od začetka meseca posredujejo preko posebne spletne strani www.2papisanti.org ter preko Facebooka, Twitterja, Youtuba in Instagrama.
Policija v Rimu na sveti maši pričakuje do pet milijonov vernikov, med njimi bodo tudi verniki iz Slovenije. Nekateri mediji medtem navajajo, da bi se v večno mesto ob tej priložnosti lahko zgrnilo celo do sedem milijonov ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.
V Vatikanu nimajo podatkov o številu vernikov, ki želijo priti na slovesnost, poudarjajo pa, da bo ta odprta za vse, ki to želijo, tako da “ne bodo prodajali vstopnic”. Trg sv. Petra sprejme okoli 100.000 vernikov, ostali pa bodo lahko slovesno mašo spremljali na okoliških ulicah in trgih na velikih zaslonih, ki jih bodo postavili za to priložnost.
Janez XXIII. – dobri papež, ki je prenovil Cerkev:
Papež Janez XIII., ki ga bo papež Frančišek 27. aprila razglasil za svetnika, je zaznamoval Cerkev v 20. stoletju, čeprav jo je vodil le slabih pet let. Sklical je drugi vatikanski koncil, ki je preobrazil katolištvo, in prispeval k okrepitvi medverskega in ekumenskega dialoga. Zaradi prijaznosti so ga klicali dobri papež Janez.
Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil leta 1881 v kraju Sotto il monte blizu Bergama kot četrti otrok v družini dninarjev s štirinajstimi otroki. Pri 22. letih je postal duhovnik, leto zatem pa ga je škof izbral za svojega tajnika.
Leta 1921 ga je papež Benedikt XV. imenoval za predsednika kongregacije za širjenje vere. Bil je tudi apostolski delegat za Bolgarijo in nuncij v Carigradu, Atenah in Parizu. Leta 1953 je bil imenovan za beneškega patriarha in obenem povzdignjen v kardinala.
Po smrti Pija XII. je bil kardinal Roncalli 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Izbral si je ime Janez XVIII.
Ob izvolitvi je bil star 77 let, zato so mnogi mislili, da bo zaradi visoke starosti le “prehoden papež”. Njegov pontifikat je sicer trajal le slabih pet let, a je Janez XXIII. v tem času Cerkvi vtisnil svoj pečat.
Manj kot 90 let po kontroverznem prvem vatikanskem koncilu je sklical nov ekumenski koncil ter tako pokazal, da razume nove izzive, pred katerimi se je takrat znašla Cerkev. Prednost je dal zlasti poudarkom, kot so usmiljenje, dialog ter zbliževanje krščanskih veroizpovedi.
Drugi vatikanski koncil je korenito preobrazil obraz katolištva. Med drugim je temeljito prenovil potek liturgije, uvedel bogoslužje v domačem jeziku in ukinil prevlado latinščine. Podal je tudi smernice za večjo in aktivnejšo vlogo laikov pri bogoslužju in pri upravljanju cerkvenih zadev. Zavzel se je za ekumensko zbliževanje različnih krščanskih cerkva in za dialog z drugimi verami.
Janez XXIII. je pomembno prispeval tudi k okrepitvi medverskega in ekumenskega dialoga. Med pontifikatom je prvič imenoval kardinale iz oddaljenih dežel, kot so Tanzanija, Venezuela in Mehika.
Prvič po 400 letih od izobčenja kraljice Elizabete I. se je srečal z duhovnim poglavarjem anglikanske cerkve. Številne protestantske organizacije ga označujejo za cerkvenega reformatorja.
Papež Janez je pridobil naklonjenost sveta tudi s svojo toplino in prijaznostjo. Med drugim je obiskal zapornike in jim dejal: “Ker ne morete do mene, sem sam prišel do vas.” Znan je bil po prijaznosti, številni pa ga primerjajo s trenutnim papežem Frančiškom.
Umrl je 3. junija 1963, njegov naslednik na čelu Cerkve pa je postal papež Pavel VI.
Dobrega papeža Janeza, kot so ga mnogi klicali, je papež Janez Pavel II. leta 2000 razglasil za blaženega, kar je zadnji korak pred razglasitvijo za svetnika.
Pot do svetništva zahteva dva “potrjena” čudeža. Papež Janez XXIII. ima sicer priznan le enega, čudežno ozdravitev redovnice, ki je leta 1966 po priporočanju pokojnemu papežu na nerazložljiv način okrevala po hudi bolezni, a je papež Frančišek vseeno potrdil njegovo kanonizacijo.
Janez Pavel II. – papež rekordov:
Papež Janez Pavel II., ki ga bo papež Frančišek 27. aprila razglasil za svetnika, je v več pogledih rekorder. Je eden najbolj priljubljenih poglavarjev Cerkve, bil je prvi papež, ki je prepotoval svet, srečal se je z rekordnim številom ljudi, imel je največji pogreb, rekordno hitro je bil beatificiran in rekordno hitro bo postal svetnik.
Janez Pavel II., 263. naslednik apostola Petra in prvi Slovan na tem položaju, se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v poljskih Wadowicah. Leta 1938 je odšel v Krakov na študij polonistike, ukvarjal se je z gledališčem in literaturo, v prvih letih druge svetovne vojne pa se je odločil, da bo postal duhovnik.
Po končanem bogoslovju v tajnem semenišču je Wojtyla študij nadaljeval v Rimu in se nato vrnil v domovino. Opravljal je duhovniško službo in bil univerzitetni profesor v Krakovu in Lublinu. Leta 1958 je postal krakovski pomožni škof, leta 1964 nadškof in leta 1967 tudi kardinal.
Za papeža, po 456 letih prvega, ki ni bil Italijan, je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Izbral si je ime Janez Pavel II.
Pastoralno delo papeža Janeza Pavla II. se je izražalo na številnih potovanjih, na katerih je obiskal 129 držav vsega sveta. Slovenijo je Janez Pavel II. obiskal dvakrat. Prvič maja 1996, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Glavno pozornost v svoji teološko-filozofski usmeritvi je papež Janez Pavel II. namenjal etiki. Njegov pontifikat so tako zaznamovali predvsem spoštovanje hierarhičnosti na vseh področjih, spiritualizem ter tradicionalistična in stroga morala. V zgodovino se zato ne bo zapisal kot reformist.
Njegova konservativna usmerjenost je poskrbela za številne napetosti v cerkvenih krogih, predvsem zaradi njegovega vztrajanja pri nedotakljivosti celibata in prepovedi razprave o možnosti, da bi ženske lahko postale duhovnice. Nepopustljiv je bil tudi do vernikov in je vztrajal pri prepovedi umetnih metod preprečevanja nosečnosti.
Po drugi strani je Janez Pavel II. v skoraj 27 letih na čelu Cerkve postal eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu. Zaradi tega se je število držav, ki so vzpostavile diplomatske odnose s Svetim sedežem, občutno povečalo, njegova posredovanja v zvezi z mednarodnimi vprašanji so odmevala povsod. Zato so ga pogosto označevali kot največjo moralno avtoriteto na svetu.
Misli za tretje tisočletje, upoštevajoč nove razmere v svetu in nov položaj Cerkve, je moč najti tudi v 14 papeževih okrožnicah, ki med drugim obravnavajo antropološka, socialna, moralna in ekumenska poglavja sodobnega krščanstva.
V času svojega pontifikata je razglasil 1345 blaženih in 483 svetnikov, več kot vsi papeži pred njim skupaj. Med zadnjimi je leta 2003 za blaženo razglasil mater Terezo.
Nihče od njegovih predhodnikov se ni srečal s tolikšnim številom ljudi. Na več kot tisoč splošnih avdiencah je sodelovalo več kot 17 milijonov vernikov, številni pa so se udeležili posebnih avdienc in verskih slovesnosti. Z verniki se je srečeval tudi na potovanjih po vsem svetu.
Po poskusu atentata maja 1981 na Trgu svetega Petra v Rimu, ko je nanj streljal turški državljan Mehmet Ali Agca in je njegovo življenje nekaj časa viselo na nitki, se je med obiski vedno vozil v zavarovanem vozilu, t. i. papamobilu.
Janez Pavel II. je bil tudi prvi papež, ki se je udeležil rock koncerta in ki so ga fotografirali v bolniški postelji po kirurškem posegu, prvi, ki mu je planinec na sprehodu ponudil kozarec soka, prvi, ki se je “preoblekel” v duhovnika, da bi spovedal ljudi, prvi, ki je kot mlad fant delal v tovarni, in prvi, ki je recitiral v javnosti. Leta 1986 je postal tudi prvi papež, ki je obiskal sinagogo.
Zaradi svojega navdušenja nad potovanji in smučanjem je veljal za najbolj športnega papeža vseh časov, a zadnja leta življenja je imel veliko težav z zdravjem in je bil pod neprestanim zdravniškim nadzorom. Od začetka 90. let mu je največ težav povzročala parkinsonova bolezen.
Takoj po njegovi smrti 2. aprila 2005 so se pojavili pozivi k razglasitvi Janeza Pavla II. za svetnika. Njegovega pogreba, ki velja za največjega vseh časov, so se udeležili milijoni vernikov.
Njegov naslednik, papež Benedikt XVI., je postopek beatifikacije Janeza Pavla II. začel že nekaj tednov po njegovi smrti, njegova razglasitev za blaženega pa je bila ena najhitrejših v zgodovini Cerkve, celo hitrejša od beatifikacije matere Tereze leta 2003. Papež Benedikt XVI. ga je za blaženega razglasil 1. maja 2011.
Razlog za rekordno hitro beatifikacijo, ki je prvi korak na poti do svetništva, je bila čudežna ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre. Ta je zbolela za parkinsonovo boleznijo, a je nenadoma ozdravela, potem ko je v mesecih po papeževi smrti v molitvah Janeza Pavla II. prosila za pomoč.
Pot do svetništva zahteva dva “potrjena” čudeža. Papež Frančišek je razglasitev papeža Janeza Pavla II. za svetnika odobril julija lani, potem ko je uradno odobril njegov drugi čudež.
Ta naj bi se zgodil, ko je bil Janez Pavel II. na trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer naj bi ozdravela ženska iz Kostarike. (Maja Cerkovnik, sta)
Papež Janez Pavel II. in papež Janez XIII.