El Grecova knjižnica na razstavi v Pradu
V madridskem muzeju Prado je od začetka aprila na ogled razstava z naslovom El Grecova knjižnica. Umetnikova knjižnica v Toledu je ob njegovi smrti 7. aprila 1614 obsegala 130 knjig. Naslovi so deloma poznani iz dveh inventarnih popisov, za katera je poskrbel njegov sin Jorge Manuel Theotokopouli. Razstava bo odprta do 29. junija.
Prvi popis je nastal le nekaj tednov po El Grecovi smrti, drugi pa leta 1621 kot dokaz za to, kaj je Jorge Manuel prinesel v svoj drugi zakon, piše na spletni strani muzeja.
Postavitev, ki temelji na omenjenih inventarnih popisih, so v muzeju razdelili v pet sklopov. Pod naslovom Grški predniki in klasična dediščina je predstavljeno, kakšen pomen je imela grška kultura za El Greca. Umetnik je bil zelo ponosen na svoje korenine, kar je razvidno tudi iz tega, katera klasična dela je imel zbrana v svoji knjižnici. V njej je najti dela Homerja in Aristotela, ni pa v njej Platonovih del.
Drugi sklop nosi naslov Metamorfoza v Italiji in analizira spremembo v El Grecovem slikarstvu po njegovem obisku Rima, Benetk in nekaterih drugih italijanskih mest. Umetnik je preko poznavanja del drugih umetnikov, povezav z intelektualci in branja osvojil tedaj uveljavljeno teorijo umetnosti in na sliko začel gledati kot na avtonomen diskurz, ki je onstran zgolj odslikave prizora, ki sta ga navdihnila mitologija, zgodovina ali vera.
Osrednji sklop nosi naslov Slikarstvo kot teoretična znanost. El Greco je namreč verjel, da lahko slikar upodobi nevidno pa tudi nemogoče. Razumel ga je kot sredstvo za raziskovanje čudežev, mitoloških tem ali skrivnostnih obredov.
Predzadnji sklop se navezuje na umetnikovo zanimanje za arhitekturo. Čeprav je El Greco dajal prednost slikarstvu pred kiparstvom in arhitekturo, pa je bila v tistem času najpomembnejša vloga pripisana arhitekturi. Tudi El Greco je napisal nekaj razprav o arhitekturi, ki niso ohranjene. To pojasnjuje, zakaj je bilo v njegovi knjižnici tako Vitruvijevo delo kot tudi nekaj najpomembnejših razprav o arhitekturi iz njegovega časa.
Zadnji sklop je posvečen problematiki nabožnih podob. Umetnik, ki je ustvaril veliko religioznih slik, je imel v svoji knjižnici le osem verskih knjig. Poleg tega, da jih je uporabljal za lastno versko prakso, si je z njimi pomagal, da je nabožne prizore naslikal v skladu z versko doktrino, so o razstavi zapisali v muzeju.
El Greco (1541-1614) se je rodil v kraju Phodele blizu Kandije na Kreti. Med letoma 1560 in 1566 je prišel v Benetke in se učil slikarstva pri Tizianu. Nekaj časa je preživel tudi v Rimu, kjer se je spoznal z Michelangelovimi deli. Okoli leta 1577 je odšel v Španijo in se naselil v Toledu, kjer je ostal do smrti. V Toledu, kjer je imel svojo delavnico, je bil prisiljen sprejemati najrazličnejša naročila za slike, saj si je nakopal velike dolgove. (sta)
El Greco: Rodrigo de la Fuente (detajl, 1582 – 1585. Madrid, Muzej Prado)