Eberlinc: Izgradnja Južnega toka v Sloveniji bi se lahko začela konec leta 2015
Po optimistični oceni se bo projekt Južnega toka v Sloveniji začel graditi proti koncu leta 2015, je na okrogli mizi v okviru konference daljinske energije napovedal direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Sam sicer ni najbolj zadovoljen z dosedanjim potekom aktivnosti na tem področju, je pa še vedno prepričan, da bo projekt realiziran.
Prvi mož Plinovodov je najprej opozoril, da je postopek umestitve energetskega objekta v prostor pri nas izjemno dolgotrajen. Kot je dodal, trenutno niso najbolj zadovoljni s potekom dejavnosti umeščanja v prostor, saj, kot je ugotavljal, “v okviru zakonodajnih okvirjev, ki so postavljeni, predvsem okoljevarstvenih, ni mogoče postopka prostorskega načrtovanja zaključiti prej kot v petih letih”.
Prvi prostorski načrt na odseku Lendava – Kidričevo bo zaključen prihodnje leto, nakar sledi pridobitev služnostnih pravic in gradbenih dovoljenj. “Naša optimistična napoved je, da se bo začel projekt graditi v letu 2015, koncem leta,” je ocenil.
Ob tem je Eberlinc opozoril na vrsto pogojev, ki bodo morali biti pred tem izpolnjeni. Kljub vsemu pa je direktor Plinovodov prepričan, da bo projekt realiziran.
Da zadnji dogodki v Ukrajini potrjujejo, kako je Južni tok potreben, je izpostavil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Kumer. Slovenija po njegovih zagotovilih v pogajanjih med Evropsko komisijo in Rusijo glede Južnega toka, ki je “ena izmed absolutnih prioritet” igra aktivno vlogo, premierka Alenka Bratušek pa je seznanjena z vsemi aktivnostmi na tem področju.
Glede projekta drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Nek 2), je Kumer opozoril, da je Slovenija jedrska država, tudi kar se tiče znanja in strokovnjakov s tega področja, zato “vse to zavreči bi bilo milo rečeno neumno dejanje”.
Kot je opozoril, pa bo kljub temu treba najprej doseči družbeni konsenz, ali si sploh želimo ostati jedrska država. Šele nato se bo lahko razmišljajo o različnih scenarijih, bodisi da bomo šli v podaljševanje življenjske dobe Neka “in potem kasneje eventuelno v Nek 2 ali takoj v Nek 2”.
“Vse bolj kot se bližamo koncu neke normalne življenjske dobe, vse bolj se nam ta vmesni scenarij zdi bolj verjeten,” je dodal. Sam to odlašanje z odločitvijo obžaluje, saj gospodarstveniki v Neku 2 vidijo “konkurenčen vir, ki nam bo zdaj, v teh težkih časih za proizvajalce električne energije, dejansko zelo koristil”.
Z vidika ekonomičnost gradnje pa je državni sekretar naklonjen gradnji v okviru konzorcija več interesentov, saj “samo s takšnim pristopom in svežim denarjem lahko dejansko zgradimo na zdrav način tako zelo veliko energetsko infrastrukturo”. (sta)