Predstavitev peticije proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva

Predsednica Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenka Lekše je povzela sporočilo peticije. Po njenih besedah v koaliciji nasprotujejo zmanjševanju deleža javnih sredstev za zdravstveno varstvo, krčenju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in podeljevanju koncesij brez javnih razpisov.

Želijo pa, da država z zakonom poskrbi za solidaren, dostopen, kakovosten in uspešen javni zdravstveni sistem, v katerem se bo denar porabljal za izboljševanje, ohranjanje in krepitev našega zdravja, ne pa za polnjenje žepov zaslužkarjev. Prav tako želijo, da se delež javnega financiranja zdravstvenega varstva poveča s sedanjih 70 na vsaj 85 odstotkov, da država v zakonu opredeli košarico pravic za celovito zdravstveno varstvo, za katerega se prispevki solidarno plačujejo od vseh dohodkov iz dela in kapitala.

Zahtevajo, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno zdravstveno zavarovanje, da se z javnimi sredstvi izvaja zdravstveno dejavnost samo na neprofitni način ter da se jasno razmeji izvajanju javne in zasebne zdravstvene dejavnosti.

Koaliciji za ohranitev javnega zdravstva se je pridružilo 18 organizacij, med drugim tudi ZaNas, stranka Solidarnost, Demokratična stranka dela, društvo TRS, Iniciativa za demokratični socializem, Zveza društev upokojencev Slovenije ter še več drugih sindikatov, med drugim Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in konfederacija sindikatov javnega sektorja. Podpise pod peticijo bodo zbirali prek spletne strani in prek papirnatih obrazcev.

Po besedah predstavnika Solidarnosti in nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra država zadnjih deset let naraščajoče uvaja privatizacijo v zdravstvu. Ob tem pa je opozoril, da na svetu ni niti enega zdravstvenega sistema, kjer bi privatizacija prinesla boljšo učinkovitost.

Če bo uresničena strategija sprememb v zdravstvu, ki jo je pripravilo zdravništvo, pa se bo po njegovem mnenju delež zasebnih sredstev državljanov za zdravstvo porasel. S tem se bo, kot je na novinarski konferenci opozoril Keber, izgubila solidarnost med zdravimi in bolnimi. Zato je po njegovem mnenju nujno, da se delež javnih sredstev čim bolj približa 100 odstotkom, ki jih namenjamo za zdravstvo.

Predstavnik gibanja TRS Dušan Plut pa meni, da daje država večji pomen zdravju bank kot pa zdravju ljudi. Pri tem je opozoril, da so stresni testi bank stali 30 milijonov evrov, po drugi strani pa ni ne volje ne sredstev za dodatne zdravnike na ljubljanski kirurški urgenci. (sta)

Slika je simbolična