Za celostno preureditev zdravstvenega sistema, v nasprotnem primeru sledi kolaps glavnega stebra zdrave družbe
Zdravstvo se zaradi starajočega se prebivalstva in porasta kroničnih bolnikov draži, v tem trenutku je na robu vzdržnosti. Dodatno obremenjevanje prebivalstva pri plačevanju prispevkov je glede na kupno moč Slovencev težko pričakovati, zato se je treba sistema lotiti celovito, so se strinjali udeleženci okrogle mize o ceni zdravja v prihodnje.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je poudaril, da je treba količino denarja, ki se danes zbere z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji, obdržati v zdravstvenemu sistemu, tudi če se bo dopolnilno zdravstveno zavarovaje ukinilo in se bo uvedla nova oblika zdravstvene dajatve. Takšno preureditev zavarovanja namreč predvideva ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza.
Možina namreč opozarja, da če bi ta denar (več kot 400 milijonov evrov) zdravstvo izgubilo, bi to zanj pomenilo katastrofo. Druga katastrofa bi bila, če bi tudi novo dajatev zbiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj bi se s tem izgubila konkurenčnost, meni predsednik zbornice.
Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna, ki je skupaj s Financami organizirala okroglo mizo, Aleš Mikeln pa je glede dodatnih zavarovanj opozoril, da zavarovalnice lahko zavrnejo sklenitev takšnega zavarovanja z osebo, ki bi zanje predstavljala preveliko poslovno tveganje, medtem ko pri dopolnilnem zavarovanju ne morejo nikogar odkloniti.
A strokovnjak na področju zavarovalništva Miroslav Končina opozarja, da je treba pri morebitnem uvajanju novih zdravstvenih zavarovanj misliti na kupno moč prebivalstva, ki je v Sloveniji v tem trenutku nizka. “Denarja, ki ga bi lahko porabili za zavarovanja, ni oziroma ga je malo,” je opozoril.
Po mnenju Tatjane Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije so pričakovanja, da se bo več plačevalo za zdravstvo, nerealna. Kot je opozorila, v Sloveniji namenimo za zdravstvo več kot osem odstotkov BDP, s čimer se uvrščamo v povprečje EU, medtem ko slovensko gospodarstvo še zdaleč ni v povprečni kondiciji EU. Prav aktivni zaposleni v gospodarstvu pa so najbolj obremenjeni po plačevanju prispevkov, je dodala.
Denar oz. prihranek, ki bo preprečil poton zdravstva, je po njenem mnenju treba iskati tako v sistemu kot pri investicijah, opozorila pa je tudi na nesorazmerja pri višini vplačanih prispevkov med različnimi kategorijami zavarovancev.
Čerinova je tudi pojasnila, da se v teh tednih na ministrstvu za zdravje odvijajo pogajanja glede izhodišč za novi socialni sporazum. Z novim zdravstvenim prispevkom bi zbrali za 160 milijonov evrov manj, kot se sedaj zbere z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem.
Po njenih navedbah ministrstvo za zdravje predvideva, da bi to vsoto pokril proračun oz. da bi na proračun prenesli nezdravstvene storitve, ki jih danes krije zdravstvena blagajna. A prenos takšne vsote na proračun se ji zdi malo verjeten, zato meni, da ministrstvo “skače v vodo brez jasnih kalkulacij”. (sta)
Slika je simbolična