Srečko Kosovel – nerazumljen misterij idejnosti še po 110. letih rojstva

“Ko danes pomislimo na Srečka Kosovela, ne bi bila dovolj recimo samo gledališka igra, koncert ali kakšna večja prireditev. Pomisliš pač na vse, kar Kosovel predstavlja v današnjem času. Kljub veliki časovni oddaljenosti je še vedno zelo aktualen,” je na nedavni novinarski konferenci dejal Andrej Pirjevec, ki je v okviru Kosovelovega doma iz Sežane pripravil osrednjo prireditev ob obletnici rojstva slovenskega pesnika.

“Če bi vsak dan zjutraj, ko vstanemo, prebrali samo eno Kosovelovo pesem, bi imeli občutek, da je bila napisana danes,” je še dejal. Zato so se na Sežanskem odločili, da bodo ljudem omogočili prebirati Kosovelovo poezijo tako, da bodo liste s Kosovelovimi mislimi in pesmimi lahko preprosto utrgali z dreves v mestnem parku.

Vendar pa Kraševci poznajo poezijo Srečka Kosovela, je prepričana direktorica Kosovelove knjižnice iz Sežane Magdalena Svetina Terčon: “Vsak Kraševec ima na knjižni polici vsaj tri zbirke pesmi – Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča in Srečka Kosovela.”

Pirjevec je poudaril, da se trenutno precej govori o pesniku in njegovem delu, zaradi 110. obletnice rojstva pa je tudi širše prepoznan v slovenskem prostoru: “Na Sežanskem se ga pravzaprav ne more niti pozabiti, saj je vse povezano z njegovim imenom, od osnovnih šol do ulic ter kulturnega doma.”

“Edina napaka, ki se jo ponavadi dela ob spominu na njegovo ime in delo, je ta, da se ga predstavlja kot nekega ekstremnega pesnika, ki ga nihče ne razume. Ko si tako napreden v svojem razmišljanju, je kar težko, da te kdo sploh razume. Še 110 let po njegovem rojstvu ne razumemo vsega, kar nam je želel povedati v svojih pesmih,” je dejal.

Kosovel je v svojem delu prepletal ali sočasno uveljavljal prvine impresionizma in ekspresionizma, nato pa se je seznanjal z zenitizmom, francoskim nadrealizmom in italijanskim futurizmom.

V impresionistične pesmi o kraški naravi, zaradi katerih je poznan tudi kot lirik Krasa, je vnašal doživljanje bivanjske stiske in strah ob narodovi ogroženosti, je zapisano v Osebnostih, velikem slovenskem biografskem leksikonu.

Značilni temi njegovega poznejšega ustvarjanja sta tudi smrt in ljubezen. Po impresionizmu je v ekspresionističnem pesnjenju uveljavljal modernistični moralni, duhovni in socialni aktivizem.

V zadnjem času se pesnika pogosto omenja ravno zaradi njegove socialno angažirane poezije, kot je pesem Ekstaza smrti, v kateri je upesnjeval bivanjske zagate, upornost, idejo človečanstva, razčlovečenost družbe in obsojenost Evrope oziroma evropske kapitalistične družbe na propad.

Leta 1925 se je odločil za ideje socialistične revolucije in za umetnost, ki naj deluje za uničenje mehanizmov preživelega sveta in razpre prostor za novega človeka in novo človečanstvo, še piše v Osebnostih.

Kot je Kosovel opozarjal ob ciklu Integrali, je spremenil svoj slog. Imenoval ga je konstruktivizem, nove pesmi pa konstrukcije (kons). Svoje nazore je poleg v pesmih pojasnjeval v člankih, kritikah, esejih in govorih.

Radikalno avantgardne poezije avtorja, ki pred smrtjo 27. maja 1926 ni objavil veliko svojih del, niso izdali niti v posmrtnih zbirkah v letih 1927 in 1931, zato najpomembnejši del njegovega ustvarjanja ni bil širše poznan vse do leta 1967, ko so izšli Integrali.

Kljub temu, da je umrl star komaj 22 let, pa je njegova literarna zapuščina izjemno velika. Dela Srečka Kosovela so prevedena v različne svetovne jezike – Svetina Terčonova je povedala, da v Kosovelovi knjižnici hranijo prevode v 12 različnih, predvsem evropskih jezikov. Med zanimivejšimi pa sta prevoda v esperanto, ki je izšel pred kratkim, ter v japonščino.

Kosovel se je rodil v Sežani, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani, po maturi leta 1922 pa se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani ter pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.

Za Kosovelovo zapuščino danes skrbijo različne ustanove v občini Sežana. Ljudska univerza v Sežani skrbi za Kosovelovo spominsko sobo – prenovljeno bodo odprli prav na obletnico njegovega rojstva. Urejena je v hiši, kjer so se rodili vsi Kosovelovi otroci. Kot spominski muzej je urejena tudi hiša v Tomaju, kjer so si kasneje Kosovelovi uredili dom. Za Kosovelove izdaje knjig pa skrbi in jih zbira Kosovelova knjižnica v Sežani.

“V Kosovelovi knjižnici hranimo 112 enot gradiva, katerih avtor je Srečko Kosovel. Sem sodijo knjige, zvočni posnetki, elektronske knjige na portalu Biblos in glasbeni zapisi. Hranimo pa tudi približno 90 enot gradiva o pesniku, ki so ga ustvarili različni avtorji,” je še povedala Svetina Terčonova. (Rosana Rijavec, sta)

Srečko Kosovel