Obama v Beli hiši sprejel palestinskega predsednika Abasa: Sprejeti bo treba težke odločitve
Ameriški predsednik Barack Obama je danes v Beli hiši sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in mu podobno kot v začetku meseca izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju položil na srce, da bo za trajni mir potrebno sprejeti težke odločitve in koncesije.
Obama in Abas sta v kratki izjavi novinarjem v Ovalni pisarni Bele hiše opisala svoje poglede na nadaljevanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa do končne rešitve, ki so precej podobni. Obama je celo povedal, da vsi vedo, kakšno podobo mora imeti mir in to je na splošno rešitev dveh držav na temelju meja iz leta 1967 z nekaj dodatnimi menjavami ozemlja.
Abas je dejal, da si Palestinci želijo države v mejah pred vojno leta 1967, Jeruzalema kot prestolnice in pravično rešitev vprašanja beguncev. Zahteve, da Palestinci priznajo Izrael kot judovsko državo, je Abas pospremil z besedami, da so Palestinci Izrael kot državo priznali že leta 1988 in 1993. Skupaj z Obamo je tudi Abas zelo pohvalil ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki si od lani prizadeva za oživitev pogajanj.
Izraelska vlada pod Benjaminom Netanjahujem še vedno kot pogoj za uspeh pogajanj izpostavlja priznanje Izraela kot judovske države. Kerry je pretekli teden v ameriškem kongresu dejal, da ne razume, zakaj naj bi to sedaj bila težava, saj je za ZDA Izrael judovska država od leta 1948 naprej.
Težava so begunci, ki so pobegnili pred izraelsko vojsko in katerih vrnitev bi povsem spremenila etnično sestavo države. Abas je večkrat povedal, da ne vztrajajo pri popolni vrnitvi vseh beguncev na svoje domove, ampak želijo “pravično” rešitev. To pomeni, da so se o tem pripravljeni pogajati.
Medtem ko se Izrael načeloma strinja, da mora do rešitve priti v obliki samostojne palestinske države, pa je Jeruzalem dodatno zapletel zadeve z zahtevo, da ohrani varnostne sile na meji med Zahodnim bregom in Jordanijo. Za Palestince potem taka država ne bi bila veliko vredna.
Abas je danes tudi omenil, da mora Izrael do konca meseca izpustiti še eno skupino političnih zapornikov, da se bo videlo, kako resni so njegovi nameni glede miru.
Zadnji krog bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj je po treh letih premora lani julija sprožil ameriški državni sekretar John Kerry, ki si zelo prizadeva priti do rešitve, vendar pa volje za težke kompromise ni ne na eni in drugi strani.
Do konca aprila bi se morali obe strani že načeloma dogovoriti o glavnih vprašanjih končnega mirovnega sporazuma, vendar pa je zdaj največ, na kar lahko ZDA upajo, da obe strani sprejmeta okvir za nadaljnja pogajanja, ki ga pripravlja Kerry. (sta)
Mahmud Abas