Ukrajina in Rusija krepita vojaško pripravljenost

Rusija na mejah Ukrajine v obsežnih vajah uri tankovske, topniške in pehotne sile, že od srede pa se urijo tudi enote padalcev.

Moskva tako stopnjuje intenzivnost vojaških vaj pred nedeljskim referendumom na Krimu o priključitvi Rusiji. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva obsežne vaje tankovskih, topniških in pehotnih enot potekajo v regijah Rostov, Belgorod in Kursk, ki vse mejijo na Ukrajino.

Že v sredo so se v regiji Rostov začele tudi ločene vaje ruskih padalskih enot, na katerih sodeluje okoli 4000 padalcev. Te vaje naj bi se zaključile v petek.

Rusija je poleg tega v Belorusijo poslala bojna letala. S tem je ugodila prošnji beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in se odzvala na odločitev zveze Nato, da okrepi svojo vojaško prisotnost v regiji zaradi krize v Ukrajini.

Medtem je enemu od pomembnejših ruskih poslancev vladajoče Enotne Rusije v sredo ušla izjava, da so na Krimu tudi ruski vojaki. “Tam je nekaj vojaških enot, ki zasedajo določene položaje, če bi prišlo do kakega odpora, oborožene agresije, oborožene ekspanzije iz Kijeva,” je dejal vodja odbora dume za odnose z nekdanjimi sovjetskimi državami Leonid Slucki.

“Ne gre za obsežno vojaško operacijo,” je nadalje pojasnil poslanec, ki pogosto govori v imenu ruskega parlamenta. “Če bi banditske enote – bog ne daj – vdrle na jugovzhod Ukrajine, še posebej na Krim, razumete, da bi se bilo temu težko nemudoma zoperstaviti. Nismo čarovniki,” je dodal.

Po besedah Sluckega bi lahko bile enote uporabljene, če bi nedeljski referendum sprožil oboroženo intervencijo s strani Kijeva, kar je po njegovem precej verjetno. Je pa poslanec zagotovil, da bodo ruske sile posredovale le v primeru oboroženega napada iz Kijeva.

Doslej so v Kremlju strogo zatrjevali, da ceste na Krimu blokirajo lokalne sile prostovoljcev, ruski vojaki pa da pri tem ne sodelujejo. Zahod z zvezo Nato in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) temu sicer ne verjame. Vojaški opazovalci Ovseja, ki so poskušali priti na Krim, a so jim to lokalni oboroženci večkrat preprečili, so sporočili, da imajo tudi jasne dokaze o vpletenosti ruskih sil pri vojaških blokadah na Krimu.

Na drugi strani spora pa je danes ukrajinski parlament soglasno podprl oblikovanje nove narodne garde, sestavljene iz do 60.000 prostovoljcev, pripravljenih upreti se ekspanzionističnim težnjam Rusije.

Narodna garda bo sodila pod notranje ministrstvo, v njej pa bodo predvsem prostovoljci iz “samoobrambnih skupin”, ki so se oblikovale in izurile med protesti na kijevskem Trgu neodvisnosti.

Kot je dejal vodja sveta za nacionalno varnost in obrambo Andrij Parubij, bo garda zagotavljala “notranjo varnost in varnost na mejah ter boj proti terorizmu”. V Kijevu te dni s teroristi vse bolj označujejo dobro oborožene milice, ki patruljirajo po Krimu skupaj z ruskimi vojaki.

Medtem grožnje proti Rusiji zaradi poseganja po Krimu stopnjuje Nemčija. Kanclerka Angela Merkel je danes zagrozila z gospodarskimi sankcijami Evropske unije proti Rusiji, če se bo ukrajinska kriza poglobila. “Nihče od nas si ne želi tovrstnih ukrepov, a vsi smo nanje pripravljeni, če bodo neizogibni,” je poudarila Merklova.

Če bo Rusija nadaljevala svojo sedanjo smer, to ne bo samo “katastrofa za Ukrajino”, pač pa bodo sosednje države Rusije v tem videle grožnjo. To bo tudi spremenilo odnose med Rusijo in EU in nenazadnje bo zelo škodilo tudi Rusiji sami, tako gospodarsko kot politično, je posvarila nemška kanclerka.

Poudarila je, da si EU še vedno prizadeva za diplomatsko rešitev ukrajinske krize. Če v “prihodnjih dneh” ne bo prišlo do pogajanj z Rusijo, ki bodo prinesla rezultate, bodo zunanji ministri EU prihodnji ponedeljek sprejeli nove sankcije, med drugim prepoved vstopa ter zamrznitev bančnih računov, je napovedala.

Odločno je nemška kanclerka zavrnila vojaško posredovanje glede konflikta na Krimu. “Vojaško posredovanje za nas ni opcija,” je še dejala.

Rusiji pa je klofuto prisolila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je začasno ustavila pristopna pogajanja s to državo. Svet organizacije je takšno odločitev sprejel na prošnjo držav članic, ki so prednost dale Ukrajini. Rusija je že leta 1995 prvič nakazala, da se želi pridružiti OECD, ki združuje 34 najbolj razvitih gospodarstev na svetu.

Začasni premier Ukrajine Arsenij Jacenjuk medtem nadaljuje obisk v ZDA. Danes bo v New Yorku nagovoril Varnostni svet ZN. Zahodne članice VS ZN naj bi razmišljale, da predlagajo resolucijo o nedeljskem referendumu na Krimu, čeprav bo Rusija nanjo zagotovo vložila veto.

Resolucija, ki bi jo predlagale zahodne države, bi namreč pozivala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter poudarila, da predstavlja napovedani krimski referendum kršitev ukrajinske ustave. Rusija bi resoluciji verjetno nasprotovala, vprašanje pa je, kaj bi storila Kitajska. (sta)