Rasmussen: Ukrajinsko ljudstvo mora samo odločiti o prihodnosti svoje države
Zveza Nato je pripravljena nadaljevati s pomočjo Ukrajini na poti demokratičnih reform, je v izjavi pred začetkom zasedanja obrambnih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ukrajinsko ljudstvo pa je tisto, ki mora samo odločiti, kakšna naj bo prihodnost njihove države.
Kot pravi prvi mož zavezništva, dramatično dogajanje v Ukrajini podrobno spremljajo. Spodbudno je, da se je nasilje prenehalo, ključnega pomena pa je, da temu sledi politični dialog, ki spoštuje demokratične vrednote, je Rasmussen poudaril v izjavi.
Nato spoštuje suverene odločitve ukrajinskega ljudstva, je dodal in ponovil, da je Ukrajina tesen in dolgoleten Natov partner, Nato pa “iskren prijatelj” Ukrajine.
Na novinarsko vprašanje, ali se je tudi sam glede Ukrajine pogovarjal s kom z ruske strani, je odgovoril, da je zanje samoumevno, da vse države spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko integriteto Ukrajine. “To je sporočilo, ki smo ga posredovali vsem, ki bi jih to lahko zadevalo,” je ob tem poudaril Rasmussen.
Ali bi se lahko zgodilo, da bi se ponovno odprlo vprašanje ukrajinskega članstva v Natu, je Rasmussen menil, da je tudi to na Ukrajincih, da odločijo. Sicer vprašanje članstva po mnenju prvega moža zavezništva ni med najbolj nujnimi prednostnimi nalogami nove ukrajinskega političnega vodstva.
Spomnil je, da bodo ministri o položaju te države, ki so jo v zadnjih mesecih pretresali protesti, pred kratkim pa tudi politične spremembe, spregovorili na zasedanju. Komisija zveze Nato se bo tudi sestala z ukrajinsko delegacijo, ki jo vodi prvi namestnik obrambnega ministra Oleksander Olejnik.
Prav močna partnerstva bodo ena od najpomembnejših točk na septembrskem vrhu Nata v Walesu, je danes dodal Rasmussen. Tema bo prav tako razvoj zmogljivosti, o katerih bodo obrambni ministri spregovorili tudi na tokratnem zasedanju, ki je samo eno v sklopu zasedanj pred septembrskim vrhom. Kot je napovedal Rasmussen, se bodo danes osredotočili na odpravljanje pomanjkljivosti trenutnih zmogljivosti, ki so jih zaznali v raznih operacijah, denimo v Libiji in Afganistanu.
Beseda bo danes tekla tudi o protiraketni obrambi, kibernetski obrambi ter pomorskih zmogljivostih. Nadaljevali bodo z iniciativo povezanih sil in krepitvijo sodelovanja pri urjenju. S tem pa bo Nato ohranil raven sodelovanja, ki so jo članice in partnerji zavezništva ustvarili v zadnjih dveh desetletjih.
Obrambni ministri se bodo Afganistanu posvetili na drevišnji delovni večerji. Z letošnjim letom se zaključuje operacija ISAF, ali bo zavezništvo v tej državi sodelovalo tudi v prihodnje, pa še ni dogovorjeno. Kot pravi Rasmussen, je zavezništvo pripravljeno v Afganistanu vzpostaviti misijo, namenjeno urjenju domačih varnostnih sil, vendar pa to ni mogoče brez zakonskega okvira.
Zapleta se pri podpisu sporazuma o varnostnem sodelovanju med ZDA in Afganistanom. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj podpis zavrača in želi to prepustiti nasledniku, ki bo izvoljen letos. Obama je zato Pentagonu naročil, naj izdela načrte za popoln umik iz države pod Hindukušem do konca leta.
Če ZDA in Afganistan ne bosta podpisala sporazuma o varnostnem sodelovanju, ne bo niti sporazuma o statusu Natovih sil, kar pomeni, da Natovih sil po letu 2014 ne bo več v Afganistanu, pa je danes opozoril še generalni sekretar zavezništva. “To ni možnost, ki bi si jo najbolj želeli, ampak dejstva so taka,” je povedal. (sta)
Anders Fogh Rasmussen