Slovenska matica je praznovala 150-letnico obstoja
V Slovenski filharmoniji je včeraj ob 150-letnici Slovenske matice potekala slavnostna akademija, ki sta jo z nagovoroma odprla predsednik republike Borut Pahor in predsednik Slovenske matice Milček Komelj. Slednji je opozoril na pomembnost ustanove, ki je združevala očake različnih opredelitev in se vseskozi zavzemala za dobrobit naroda.
Po besedah Komelja, ki je 21. predsednik Slovenske matice, se je ustanova skozi leta lahko pohvalila s številnimi sinonimi, kot so mati slovenskega naroda, najvišji znanstveni zavod in barometer slovenske kulture.
Kot je poudaril, velja za predhodnico ljubljanske univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za ustanovitev katere si je tudi sama prizadevala. Med drugim je bila zaslužna za izdajo znanstvenih del v slovenskem jeziku, zaledje pa je vedno imela tudi v širši javnosti.
Po prvi in drugi svetovni vojni je delovala v spremenjenih okoliščinah, vedno pa kot nepogrešljiva narodna ustanova, ki se ni izogibala družbenih vprašanj, ki si je vedno upala tvegati in se obenem – to velja še posebej za današnji čas – ni nikoli udinjala komercialnim interesom.
Njeni vodilni člani so bile eminentne osebnosti, ki so se kljub različnih pogledom in značajem trudile delovati povezovalno, je povedal Komelj in opozoril še na povezovanje z drugimi slovanskimi maticami. Prav povezovalna vloga Slovenske matice je po njegovem mnenju osrednjega pomena tudi za današnji čas.
Predsednik Pahor, ki je tudi predsednik častnega odbora za proslavo ob 150-letnici Slovenske matice, v zgodbi Slovenske matice vidi pripoved o veljavi nepretrganega delovanja in povezanosti ustanove, ki je ostala ustvarjalno torišče vsem vojnim vihram, režimom in državnim tvorbam navkljub.
Zgodba Slovenske matice je po Pahorjevih besedah tudi zgodba o “viziji slovenskih velmož, izobražencev, trgovcev in podjetnikov, ki so verjeli v moč sodelovanja in v veljavo trajnega povezovanja znanj”. Tako kot ustanovitelji te ustanove moramo, je dejal, “tudi mi danes imeti vizijo in ambicije ter moč in znanje za uresničevanje te vizije”. Danes se “moramo aktivno in enakopravno vključevati v skupnost evropskih narodov, brez občutka manjvrednosti ali strahu pred izgubo nacionalne identitete”, je še poudaril.
Pred akademijo so v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) odprli razstavo z naslovom Slovenska matica: 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, ki jo je pripravil Samo Kristan. Zbrane je nagovoril tudi minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril, da je edinstvena ustanova gradila temelje za slovensko intelektualno sredino. Slovenski matici je zaželel “še 150 let intelektualne poštenosti, neprizadetosti in pokončnosti”.
V sklopu prireditev je v dopoldanskem času potekal tudi Kongres slovanskih matic, ki ga je matica pripravila v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur.
Slovenska matica je bila ustanovljena leta 1864 z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij ter dvigala raven izobraženosti in znanja. Danes je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja posvete o najrazličnejših težavah slovenske kulture in družbe ter o njeni prihodnosti. Hkrati je založba, ki izdaja kakovostna in izvirna dela ter prevode iz humanistike, naravoslovja in tehnike. (sta)
dr. Milček Komelj, predsednik Slovenske matice