Vrh EU potrdil začetek pogajanj s Srbijo v januarju 2014

Predsednica vlade Alenka Bratušek je odločitev o sklicu prve pristopne konference s Srbijo pozdravila kot dobro novico in izrazila pričakovanje, da bodo na poti v unijo napredovale tudi druge države na Zahodnem Balkanu, ki jim sedaj ne gre prav dobro, predvsem BiH. Slovenija bo BiH stala ob strani, je zatrdila.

Integracijo držav Zahodnega Balkana v EU je po premierkinih besedah treba pospešiti. Slovenija je to podpirala do sedaj in bo še naprej, tudi skozi proces Brdo, je še izpostavila predsednica vlade.

Tako Srbija kot Kosovo sta pohvaljena za napredek v dialogu, a opozorjena, da ga morata tudi po doseženem napredku na poti v EU nadaljevati enako zagnano. Unija jemlje na znanje začetek pogajanj Kosova o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu in namero komisije, da jih konča v letu 2014.

Kljub priporočilu Evropske komisije, naj članice Albaniji dodelijo status kandidatke, se to še ni zgodilo zaradi nasprotovanja Nizozemske, Danske, Francije, Nemčije in Velike Britanije, ki zahtevajo dodaten pregled izvajanja reform v pravosodju ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Dodelitev statusa kandidatke Albaniji ne bo avtomatska, a po prepričanju litovskega predsedstva je ta korak le še vprašanje časa; k temu vprašanju se bodo članice unije vrnile junija. Komisar za širitev Štefan Füle sicer poudarja, da ima Albanija “jasno perspektivo” za pridobitev statusa v juniju, in izpostavlja, da država ni dobila novih pogojev.

Makedonija je še vedno v zastoju zaradi nerešenega vprašanja imena z Grčijo in tako kljub priporočilu komisije še vedno ni dočakala začetka pogajanj, čeprav je status kandidatke dobila že decembra 2005.

Črna gora, ki je po vstopu Hrvaške v unijo prevzela širitveno štafeto, dobro napreduje na poti v unijo in je ta teden odprla pet novih poglavij, tudi dve najtežji – pravosodje in temeljne pravice ter svoboda, pravica in varnost.

Najslabše gre Bosni in Hercegovini, ki je v popolnem zastoju. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec obžaluje status quo v BiH in izpostavlja, da bi morala EU sprejeti akcijski načrt za BiH ter po vzoru dialoga Srbije in Kosova določiti osebo, ki bi bdela nad njegovim izvajanjem. Erjavec pričakuje, da se bo EU po novem letu pozorneje posvetila BiH.

V delu sklepov o Zahodnem Balkanu je tudi poudarek na regionalnem sodelovanju in dobrih sosedskih odnosih. Države Zahodnega Balkana morajo odprta vprašanja in spore reševati v skladu z mednarodnim pravom in uveljavljenimi načeli, vključno z izvajanjem pravno zavezujočih sporazumov, med drugim tudi sporazuma o nasledstvu. Po Erjavčevih besedah je Slovenija s tem besedilom zadovoljna, saj ji zagotavlja, kar si želi.

Poleg držav Zahodnega Balkana je na poti v EU tudi Turčija, ki je letos po treh letih in pol zastoja le napravila korak naprej in odprla poglavje o regionalni politiki. Članice ocenjujejo, da je treba ohraniti ta zagon, in izpostavile pomemben napredek pri reformiranju Turčije.

Islandija pa je v tem letu ustavila pogajanja z EU. Članice jemljejo na znanje odločitev islandske vlade, izpostavili pa so, da bi bil vstop Islandije v unijo v vzajemnem interesu, ter poudarili, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja, če se bo Islandija tako odločila. (sta)