Danes je v Poljčah spet bila pomlad: Današnja slovenska kriza spominja na jugoslovansko iz leta 1990

“Živimo v usodnem in prelomnem času, ko se postavljata dve bistveni vprašanji, in sicer ali je vladajoča koalicija sposobna in pripravljena rešiti državo iz zadrege, do katere je prišlo bolj ali manj po njeni zaslugi, ter ali je današnja opozicija pripravljena prevzeti del odgovornosti za rešitev te zadrege, s čimer bi bila zvesta tradiciji Demosa, ali pa naj posnema nekdanjo opozicijo oziroma današnjo koalicijo,” je dejal Rupel.

Kot je pojasnil, današnja slovenska kriza v nekem smislu spominja na jugoslovansko iz leta 1990. Prepričan je, da smo si krizo prislužili sami. Ob tem je izpostavil, da so pomladne stranke Slovenijo vodile sedem let in pol, dvakrat dlje pa so ji vladale druge stranke. Kritičen je bil do slovenskih voditeljev na različnih ravneh. “Gre za nevednost, temelječo na domnevi, da niso važni dosežki ampak obljube, čeprav nerealne,” je dejal.

“Da bi se rešili težav, potrebujemo novo zbranost in sodelovanje vseh ljudi dobre volje,” je ocenil Rupel in dodal, da je najbolj pomembno, koga izberemo za odgovorno delo in kdo je tisti, ki mu zaupamo izbiro. “Morda je to skoraj enako pomembno kot pokazati vrata tistim, ki so prelomili obljube, izdali zaupanje, zavozili državno politiko in izgubili ali si celo prilastili denar,” je poudaril in ocenil, da so tako obljubljeno deželo spremenili v deželo prelomljenih in neresnih obljub.

Slovenija si je po njegovem mnenju z nerealnimi in neizpolnjenimi obljubami in neprimerno politiko zapravila ugled tudi v mednarodni skupnosti. Da bi si jo spet pridobila pa bi morala pokazati primerno zbranost, na primer z ustanovitvijo nepristranskega telesa, ki bi izbral najboljše kandidate za pomembne položaje glede na njihove sposobnosti, dosežke in poštenje ter ne glede na privrženost takšni ali drugačni ideologiji.

“Da bi se to posrečilo, bi moralo takšno telo vsebovati predstavnike vseh strank, civilne družbe, cerkva, javnih in zasebnih univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve,” je pozval Rupel, ki se mu to zdi edini način, da bi držali obljube, ki so jih oblikovali na sestanku v Poljčah pred 23 leti.

V Poljčah so se 9. in 10. novembra 1990 zbrali tedanji delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni sodelavci ter sklenili, da bodo poslanci Skupščine Republike Slovenije do 20. novembra sprejeli vse zakonske in podzakonske akte ter za 23. december razpisali vseljudski referendum, na katerem se bo ljudstvo odločilo o nadaljnjem bivanju v Jugoslaviji oziroma o odcepitvi in osamosvojitvi samostojne države Slovenije.

Tega dogodka se vsako leto s slovesnostjo v Poljčah spominja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Današnje se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša. Kot je pojasnil danes izvoljeni novi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs, je namen vsakoletnih proslav tudi osveščanje slovenskega naroda, da je “pred nami še kar precej dela, da se bodo vrednote slovenske osamosvojitve znova vrnile in zaživele v našem prostoru”. (sta)

Danes v Poljčah: Dimitrij Rupel, Aleš Hojs in Janez Janša.