Vodstvo DEM s Pomurci o načrtovani gradnji HE Hrastje Mota

Kot so sporočili iz DEM, so se udeleženci strinjali, da je postopek priprave državnega prostorskega načrta za načrtovano hidroelektrarno brez dvoma tisto obdobje, ki zahteva čim večjo vključenost vseh deležnikov okolja in predvsem predstavnikov vplivnega območja. Hkrati jim morajo biti na voljo vsi relevantni podatki o projektu, čim bolje in transparentno pa mora biti seznanjena tudi zainteresirana javnost.

Ne glede na to, je ugotavljal direktor DEM Viljem Pozeb, da so usmeritve energetike najbolj naklonjene prav obnovljivim virom energije, je namreč njihovo umeščanje zelo zahtevno. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj pomembno, da so objekti v procesu umeščanja v prostor obravnavani interdisciplinarno.

Sogovorniki so se strinjali, da so nadaljnje faze postopka, ko bo potekal postopek okoljske preveritve sprejemljivosti za objekt hidroelektrarne, ključne za uspešnost projekta tako na strani koordinatorja in investitorja kot tudi lokalne skupnosti.

Da bo delo strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri projektu zelo zahtevno, saj bodo nujna številna nadaljnja usklajevanja, je v okviru predstavitve projekta izpostavil vodja projekta Igor Čuš. Pri tem je spomnil, da morajo predlagane rešitve dati tako odgovore na zahteve energetike in ekonomske upravičenosti, kot tudi lokalnega in nacionalnega okolja.

V želji, da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili in nadgradili, so na srečanje povabili tudi direktorja družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) Bogdana Barbiča, ki je predstavil sodelovanje investitorja in lokalne skupnosti ter vključevanje lokalnega gospodarstva na primeru izgradnje tamkajšnjih hidroelektrarn. Projekt vključuje izgradnjo petih elektrarn, od katerih je gradnja Boštanja, Blance in Krškega že zaključena, za Brežice in Mokrice pa postopki še tečejo.

“Zdaj je čas za izmenjavo argumentov o izgradnji hidroelektrarne Hrastje Mota. Smo v procesu, kjer bomo skupaj z vsemi zainteresiranimi iskali odgovore glede možnosti umestitve elektrarne, kjer je to smiselno, možno in splošno koristno,” je povedal Pozeb.

Koristnost tovrstnih srečanj je povzel tudi direktor Pomurskega razvojnega inštituta Darko Anželj, ki je dejal, da je izmenjava praks z vidika uspešnih projektov umeščanja izjemno pomembna. “Le tako se lahko izognemo vsem oviram, ki so na prvi pogled nepremostljive. Praksa pa dokazuje, da smo na koncu lahko vsi zmagovalci,” je dejal Anželj. (sta)

Dravske elektrarne Maribor