Škrinjarjeva s svojimi izjavami naredila Janši medvedjo uslugo: V učiteljskih vrstah ostro proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi

V učiteljskih vrstah nasprotujejo noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Ob lanski izjavi aktualne državne sekretarke Mojce Škrinjar, da bo zahtevala seznam učiteljev, ki so podpisali peticijo proti trgovinskemu sporazumu z Izraelom, opozarjajo, da bi lahko preiskavo sprožili tudi proti njim, sami pa se ne bi mogli obrniti na ustavno sodišče.

Na novinarski konferenci so predstavnice učiteljskih vrst opozorile, da bi takšna ureditev lahko ustvarila okolje, v katerem bi se učitelji zaradi svojega državljanskega udejstvovanja začeli bati posledic. Danijela Makovec Radovan z ljubljanske filozofske fakultete je poudarila, da takšno okolje ni združljivo s strokovno avtonomijo učiteljskega poklica, učiteljica Nina Lebar pa se je vprašala, ali je lahko v demokratični državi že podpis peticije razlog za evidentiranje, razvrščanje in preverjanje posameznika. Nina Ostan z Gimnazije Poljane je napoved oblikovanja seznama drugače mislečih učiteljev razumela kot poskus njihovega utišanja in ustrahovanja.

Napoved državne sekretarke, da bi zahtevala seznam učiteljev, ki so podpisali politično peticijo, zato odpira zelo resna vprašanja. Državni funkcionar ima pravico ostro polemizirati z vsebino peticije, bistveno drugače pa je, ko predstavnik oblasti začne govoriti o zbiranju imen državljanov zaradi njihovega političnega oziroma družbenega stališča. Takšna zahteva je težko združljiva z načelom svobodnega izražanja in ustvarja vtis, da bi lahko bilo posameznikovo javno izraženo mnenje razlog za posebno obravnavo oblasti. Prav zato so opozorila učiteljev pomembna: v demokratični družbi se na argument odgovarja z argumentom, ne pa s sestavljanjem seznamov tistih, ki mislijo drugače.