Največja osmoljenka državnozborskih volitev 2026 je Eva Irgl, ki je slepo verjela Logarju in po 22 letih izgubila poslanski mandat; njen šef se bo morda rešil s kakšnim ponižno zaprošenim ministrskim mestom

Anže Logar si je v predvolilnem času očitno zgradil politično iluzijo, ki se je na volilni večer sesula v prah. Govoril je o vlogi mandatarja, napovedoval dvomestno število poslancev, celo okoli 20, na koncu pa so Demokrati komajda prestopili prag relevantnosti s šestimi mandati. Še huje, sam Logar ni uspel priti v državni zbor, kar je za politika, ki je ciljal na vrh izvršne oblasti, izrazit osebni in politični poraz.

S takšnim ubornim rezultatom tudi njegova pogajalska moč praktično ne obstaja. Če je še v petek samozavestno razlagal, da ne bo sodeloval ne z Janezom Janšo, ne z Robertom Golobom, je že v nedeljo zvečer obrnil ploščo in začel govoriti o pripravljenosti na pogovore z obema. Takšna hitra sprememba stališč ne kaže na politično pragmatičnost, temveč na popolno odsotnost kredibilnosti. Vse kaže, da gre zgolj za golo politično preživetje – brez jasnih načel, brez doslednosti, brez hrbtenice. V takšnem položaju Logar ne bo postavljal pogojev, temveč bo moral bodočega mandatarja ponižno prositi za drobtinice oblasti, najverjetneje v obliki kakšnega ministrskega mesta.

A če je Logar izgubil politični kapital, je največja osebna poraženka teh volitev nedvomno Eva Irgl. Kot podpredsednica Demokratov je brez zadržkov sledila Logarjevi strategiji in verjela v projekt, ki se je izkazal za precenjenega in slabo premišljenega. V “svoji” Ajdovščini je računala na izvolitev, a volivci ji zaupanja niso podelili. Po kar 22 letih v državnem zboru je tako ostala brez poslanskega mandata, kar pomeni brutalen konec dolge politične kariere. Njena zgodba je tudi opozorilo, kako nevarno je slepo slediti političnim projektom brez realne podpore na terenu. Irglova je stavila na napačnega konja in za to plačala najvišjo ceno. Namesto utrjevanja lastne politične baze pri svoji bivši SDS, ki ji je omogočila poslansko funkcijo zadnji dve desetletji, je tvegala vse na karto nove Logarjeve stranke, ki na koncu ni prepričala niti toliko volivcev, da bi vsaj Logar in Irglova ostala v parlamentu.