Zgodilo se je pred 50 leti (12. januar 1976): Umrla je Agatha Christie, najbolj prodajana in prevajana avtorica vseh časov

Pred 50 leti je umrla angleška pisateljica detektivskih romanov Agatha Christie, ki velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov. Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov in prevedene v več kot 100 jezikov. Pravila kriminalk ni zastavila, jih pa je utrdila, meni pisateljica Maša Jelušič.

Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v angleškem Torquayu, umrla je 12. januarja 1976, stara 85 let. Njen oče Frederich Alvah Miller je bil bogat ameriški borznik, mati Clarissa Margaret Boehmer pa hčer britanskega vojaškega kapitana. Med prvo svetovno vojno je delala v bolnišnici, kasneje v farmaciji, kar je močno vplivalo na njeno pisanje. Veliko umorov v njenih romanih se namreč zgodi s pomočjo strupa.

Napisala je več kot 60 romanov in izdala 14 zbirk kratkih zgodb. Med drugim podpisuje romane Umor na Orient ekspresu, Zlo pod soncem, Skrivnostne ure, Umor ob bazenu, Umor v Mezopotamiji in Truplo v knjižnici in Zabava za noč čarovnic. Manj znano je, da je šest romanov napisala pod psevdonimom Mary Westmacott.

Agatha Christie je pisala veliko in dobro, je za STA povedala pisateljica Maša Jelušič. Umor je postavila v na videz urejeno, premožno družinsko okolje, kjer ga je bralec takratnega časa najmanj pričakoval. “S tem je razgalila dejstvo, da dom ni nujno varen prostor, temveč lahko postane prizorišče prikritih zamer, laži in dolgo potlačenih interesov. V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec, kot pogosto pravi njen lik Hercule Poirot,” je dejala Jelušič. Verjetno danes ne poznamo pisatelja kriminalk, ki ne bi prebral oziroma vsaj na takšen ali drugačen način stopil v stik z njenimi deli, meni sogovornica.

Ob tem pa Agatha Christie po mnenju Jelušič pravil kriminalnih romanov, ki sta jih postavila ameriški umetnostni kritik Willard Huntington Wright, ki je pisal pod psevdonimom S. S. Van Dine, in Ronald Knox, sicer ni zastavila, jih je pa vsekakor utrdila. “Govorimo torej o pravilih, da detektiv ne sme biti morilec, da avtor bralca ne sme namerno vleči za nos, da morajo storilca izslediti s pomočjo logičnega sklepanja, ne z nadnaravnimi močmi, da dvojčki niso zaželeni in drugo. Je pa hkrati tista, ki je začela ta pravila rahlo kršiti in s tem dosegla ta odmik od obzorja pričakovanja.”

V svetu kriminalk se je uveljavila kot mojstrica zapletov

Christie je bila po navedbah Jelušič dobra v popolnoma vseh pogledih, v zapletu, jedrnatem slogu in psihologiji likov. “Bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Tudi če ni prebral njenih del, nekako ve, kaj ga čaka. To je klasična detektivska zgodba, kjer bo s pozornim spremljanjem namigov in preučevanjem značajev skupaj z detektivom dognal, kdo in zakaj je storil zločin. Zaključek ga bo pomiril, red bo vzpostavljen, zločinec bo zaprt,” je povedala Jelušič, ki je sicer doktorica ekologije, podpisuje kriminalni roman Profesor je končno mrtev in je tudi vodja lani prvega Krimifesta.

Kot posebnost pisanja Agathe Christie je izpostavila tudi množičnost zapletov v njenih zgodbah. Ob tem je navedla zgodbe, v katerih so morilci vsi, kjer ni morilec nihče, kjer je morilec otrok, česar se je marsikdo izogibal, kjer je morilec prevaran mož ali žena, kjer morilec ni kaznovan, kjer gre za dvojne prevare in drugo. Kot najboljše pa je omenila, da se lahko vsako od njenih kriminalk bere večkrat, kar je po njenem mnenju lastnost dobre literature.

V branje je predlagala romane Umor Rogerja Ackroyda, Smrt v oblakih, In potem ni bilo nikogar več ali pa nemara skupaj, njen prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu in takoj zatem njen zadnji, ki se dogaja na istem kraju, Zavesa.

Bralcem se je priljubila z likoma Hercula Poirota in Miss Marple

Prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu je priljubljena avtorica izdala leta 1920, v njem je prvič nastopil upokojeni belgijski policijski oficir z nezgrešljivim francoskim naglasom Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil še v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah. V roman Umor v župnišču iz leta 1930 pa je uvedla svoj drugi prepoznavni lik, pronicljivo razreševalko umorov Gospodično Marple.

Po besedah Jelušič je mojstrica kriminalk ustvarila kompleksne like, večplastne zaplete, ob tem pa ohranila enostaven, jedrnat in minimalističen slog. Poirot in Gospodična Marple sta si hkrati različna, saj Poirot nastopa samozavestno in skoraj teatralno, Marple pa svojo prednost gradi na neopaznosti in na tem, da jo okolica vzame premalo resno, pa tudi podobna, saj deduktivno sklepata, razrešujeta z umom ter sta pozorna opazovalca človeških navad, meni.

Kriminalka je vedno odsevala aktualno težavo v družbi

“Vsekakor je treba vedeti, da je Agatha Christie svoj prvi roman pisala med prvo svetovno vojno, takrat je tudi oblikovala lik Poirota. Roman je izšel leta 1920, se pravi po koncu prve svetovne vojne, takrat je bil svet v razsulu,” je še dejala. “Največji očitek njej je, da je pisala predvsem o družbeni eliti, da se ni posvečala nižjim slojem. Toda avtorica se večkrat v svojih knjigah pošali iz visoke angleške buržoazije in napiše kakšno pikro na njihov račun. Tudi glede odnosa moških do žensk v takratnem času napiše marsikatero pronicljivo kritično opazko.” Kot še meni Jelušič, očitki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja njenega opusa.

Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot 30 let in izdani šele po njeni smrti. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander. Avtorico je pot nekoč zanesla tudi v Bohinj, ki ga je z Mallowanom obiskala poleti leta 1967. Njen odgovor na vprašanje, če bo Bohinj prizorišče za eno od njenih kriminalnih zgodb, je bil: “Bohinj je prelep za umor”.

Od časa avtorjev detektivk Edgarja Allanea Poeja, Arthurja Conana Doyla in Agathe Christie z detektivkami imamo danes na voljo celo paleto žanrskega pisanja, kot so kriminalke, trilerji, grozljive in romantične detektivke, domačne kriminalke, proceduralne in policijske romane, ena od značilnosti današnjega prostora te zvrsti pa je tudi, da počasi dobivamo več ženskih detektivk, je še povedala Jelušič. “Najprej so začele pronicati ženske morilke, zdaj pa so tudi ženske detektivke, čeprav jih je po mojem mnenju še vedno premalo,” je pripomnila.

Kriminalka je vsekakor presegla več stopenj, od domačnega romana, trde kriminalke in skandinavskega noirja, vselej pa je ohranjala to, da na nek način vedno odraža družbeno realnost, tako kot vsaka umetnost, ampak kriminalka toliko bolj, meni sogovornica.

Branje romanov Agathe Christie pri nas

Povprečna naklada izidov knjig avtorice pri založbi Mladinska knjiga v zadnjih letih je bilo okoli 800 izvodov, tako trde kot mehke vezave, so za STA še navedli pri založbi. V zadnjih desetih letih so prodali več kot 20.000 izvodov njenih del, med katerimi se je najbolje prodajal roman Skrivnostna smrt v Stylesu, ki je izšel ob 100. obletnici izida romana v angleščini leta 2020.

Kot so še zapisali, je prodaja njenih romanov po posameznih letih precej konstantna in ni mogoče opaziti večjega porasta ali padca prodaje.

Po besedah vodje uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andreja Ilca sicer pri nas nimamo v vsakem trenutku na razpolago vseh knjig, jih pa ciklično ponatiskujejo. Ves čas pripravljajo tudi nove prevode knjig, ki po njihovem mnenju doslej niso bile ustrezno prevedene. Na pobudo likovne urednice Tanje Komadina izhajajo tudi vizualno prenovljene knjige. Filmske priredbe njenih del pa so po njegovem mnenju vse po vrsti slabše od izvirnih romanov.

Obisk Agathe Christie ostaja v spominu Bohinjcev, hotel pa propada

Britanska pisateljica Agatha Christie tudi 50 let po smrti še vedno ostaja v mislih Bohinjcev, ki se radi spomnijo, da je slavna mojstrica kriminalk pred skoraj 60 leti obiskala Bohinj. Nastanjena je bila v Hotelu Bellevue, ki pa že vrsto let žalostno propada. Bohinjci upajo, da bo hotel dobil lastnika, ki mu bo vrnil nekdanjo slavo.

Christie je Bohinj skupaj s svojim možem, arheologom Maxom Mallowanom obiskala poleti 1967, ko se je mudila tudi v Ljubljani in na Bledu. Na oddihu v Bohinju je bivala v Hotelu Bellevue, v sobi 204, ki je vse do zaprtja hotela ostala opremljena kot v času njenega obiska. Danes hotel že več kot 15 let žalostno propada.

Hotel je bil vrsto let v lasti družine Pačnik, nato pa je njegov lastnik za krajši čas postal Japec Jakopin, ki se je skupaj z bratom proslavil kot oblikovalec jadrnic in motornih jaht. Jakopin je načrtoval prenovo hotela, vendar je zaradi finančnih težav navtičnega podjetja Seaway hotel pristal na javni dražbi.

Na dražbi leta 2017 je propadajoč in zapuščen hotel skupaj z depandanso za 720.000 evrov kupilo podjetje Pokljuka, ki je povezano z Gozdnim gospodarstvom Bled in ljubljansko nadškofijo. Podjetje je hotel kupilo, da bi ga prenovilo in oživilo, vendar se zastavljeni načrti rekonstrukcije spomeniško zaščitenega hotela, ki leži v Triglavskem narodnem parku, niso skladali z zahtevami soglasodajalcev glede velikosti in podobe hotela.

Lastniki očitno s soglasodajalci niso našli skupnega jezika oziroma niso prilagodili projekta. Pred letom dni so v Gozdnem gospodarstvu Bled za STA na kratko odgovorili, da je projekt v mirovanju in da bi morali biti pred nadaljevanjem izpolnjeni še nekateri pogoji, ki niso v njihovi domeni.

Kakšni so načrti podjetja zdaj, ni znano, saj se na vprašanja STA niso odzvali. Po Bohinju krožijo govorice, da naj bi želeli hotel prodati, pa tudi, da so ga že prodali, vendar posla niso uspeli izpeljati do konca, saj naj bi pred tem potrebovali soglasje Vatikana.

Kot je za STA povedal bohinjski župan Jože Sodja, z lastnikom hotela že nekaj časa nimajo nobenih stikov. Upa, da se bo našel lastnik, ki bo hotel uredil, tako da bo lahko znova zaživel. Bellevue je namreč je po županovih besedah prava ikona Bohinja, z najlepšo lokacijo in znanimi gosti, na čelu z Agatho Christie.

Bohinjci se, kot je izpostavil Sodja, še vedno radi pohvalijo z znanimi osebnostmi, ki so bivale pri njih in se navduševale nad Bohinjem. Vendar pa po njegovem mnenju to dejstvo premalo izkoriščajo za turistično promocijo.

Enako meni tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. “Mislim, da smo na tem področju premalo angažirani in premalo izkoriščamo dejstvo, da je Agatha Christie obiskala ta prostor in v njem dela tudi redek intervju,” je dejal Langus. Pisateljica je na vprašanje, ali bi se lahko kakšen njen roman dogajal v Bohinju, odgovorila, da je ta kraj preveč lep, da bi ga omadeževala z umorom.

“Lahko bi naredili večje korake, ampak smo pri tem znova pri vprašanju Hotela Bellevue, ki se je dolgo časa identificiral s to zgodbo. Sedaj žalostno propada, verjamem pa, da bi se po prenovi hotela kakšen turistični produkt rodil sam po sebi,” je dejal Langus. Prepričan je, da je Bohinj primeren prostor tudi za skrivnostne zadeve, ki jih turizem lahko spremeni v dobre zgodbe in proda.

Da je možno zgodovinske osebnosti lepo povezati s turizmom, so v Bohinju dokazali v družbi Alpinia, ki upravlja bohinjske hotele kriptomilijonarja Damiana Merlaka. Pred letom dni so odprli rekonstruirano Vilo Muhr, za katero poudarjajo, da prepleta bogato dediščino z dovršeno sodobnostjo in ponuja kraljevo eleganco. Vila je bila uresničena želja nemškega podjetnika Adolfa Muhra, zatočišče za jugoslovansko kraljevo družino in leta 1934 tudi prizorišče zaroke med grško-dansko princeso Marino ter angleškim princem Georgeom. Vila ponuja štiri prestižne suite, poimenovane po kraljevskih likih.