Trump po napadu na Venezuelo z vojsko grozi tudi Kolumbiji, kolumbijski predsednik mu odgovarja – tako se ne grozi nekomu, ki je izšel iz oboroženega boja

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli v nedeljo zagrozil tudi Kolumbiji. Njenega predsednika Gustava Petra je označil za “bolnika”, vojaškega posredovanja pa ni izključil, češ da mu to “zveni v redu”. Glede Kube je medtem izrazil prepričanje, da bo “padla” sama od sebe.

“Kolumbija je tudi zelo bolna, vodi pa jo bolnik, ki rad prideluje kokain in ga prodaja ZDA, ampak tega ne bo počel dolgo,” je Trump dejal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.

ZDA so v soboto izvedle več zračnih napadov na Venezuelo in pri tem zajele ter iz države odpeljale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. V New Yorku Madura čaka sojenje zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogo in orožjem.

Na vprašanje, če se bo tudi proti Kolumbiji odvila vojaška operacija, je po poročanju tujih tiskovnih agencij odvrnil: “Meni zveni v redu.”

Kolumbijski predsednik Petro je v nedeljo zavrnil Trumpove obtožbe o preprodaji drog in grožnje Kolumbiji. Dejal je, da se njegovo ime ne pojavlja v sodnih evidencah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Nehajte me obrekovati, gospod Trump. Tako se ne grozi latinskoameriškemu predsedniku, ki je izšel iz oboroženega boja in nato iz boja kolumbijskega ljudstva za mir,” je napisal na družbenem omrežju X. Že pred tem je ostro kritiziral vojaško akcijo v Venezueli in ZDA obtožil ugrabitve Madura brez pravne podlage.

V kasnejši objavi na X je dodal, da se “prijatelji ne bombardirajo”. Kolumbijsko zunanje ministrstvo je medtem grožnje ameriškega predsednika označilo za “nesprejemljivo vmešavanje” in zahtevalo spoštovanje.

Kolumbija, soseda Venezuele, velja za pomembno proizvodno območje kokaina. Je tudi ključna vojaška in gospodarska zaveznica ZDA v regiji, a so odnosi med državama v zadnjem času napeti. Od Trumpove vrnitve v Belo hišo se voditelja redno zapletata v konflikte zaradi vprašanj o carinah in migracijski politiki.

Glede Kube je medtem Trump menil, da ameriško posredovanje verjetno ne bo potrebno. “Kuba je na tem, da pade,” je dejal novinarjem in dodal, da bo težko zdržala brez venezuelske nafte. “Ne zdi se mi, da bo potrebno kakršnokoli ukrepanje. Videti je, da pada,” je dodal.

Povedal je še, da je je bilo v okviru sobotne operacije ubitih večje število Madurovih kubanskih varnostnikov. “Veste, včeraj je bilo ubitih veliko Kubancev,” je v nedeljo dejal novinarjem.

Kubanska vlada je v nedeljo sporočila, da je bilo med ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli skupno ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg Kolumbije in Kube je Trump omenil tudi Mehiko, ki da ji je že večkrat ponudil pomoč ameriških vojakov v boju proti trgovcem z mamili, kar pa da je predsednica Claudia Sheinbaum zavrnila.

“Nekaj moramo ukreniti glede Mehike. Mehiko je treba organizirati, ker se droge k nam stekajo iz Mehike,” je dejal po poročanju španske tiskovne agencije EFE. Pri tem je sicer Sheinbaum opisal kot “čudovito osebo”, ki pa da se “malo boji kartelov, ki nadzorujejo Mehiko”.

Govoril je tudi o dominaciji ZDA na zahodni polobli, pri čemer je omenil Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki upravičuje ameriška vojaška posredovanja v Latinski Ameriki. “Ameriška prevlada na zahodni polobli ne bo nikoli več pod vprašajem,” je zatrdil.

Na te besede se je danes odzvala Sheinbaum, ki je poudarila, da Ameriki – torej Severna in Južna – ne pripadata nobeni doktrini ali velesili. “Ameriški kontinent pripada narodom vseh držav, ki ga sestavljajo,” je dodala.